mozaikzavessvet

Jezuitski pater Rupnik, ki je bil rojen pred dobrimi 52 leti v Zadlogu pri Črnem Vrhu, je zaslovel s poslikavo velike papeževe kapele v Vatikanu leta 1999 in zanjo prejel tudi Prešernovo nagrado.

Rupnik je prejemnik nagrade Fra Angelico in direktor Centra Aletti, v katerem skuša v duhovnosti in umetnosti povezovati vzhodno in zahodno Evropo. Evropa, ki diha z dvema pljučnima kriloma, vzhodnim in zahodnim, je bila tudi ideja mozaika v vatikanski kapeli, nad katerim je bil pokojni papež Janez Pavel II. navdušen. Zelo dolgo in z zanimanjem ga je poslušal, ko mu je razlagal poslikavo, se spominja Rupnik.

Zlato in glina

Koščki mozaika so narejeni iz pečene gline in zlatih lističev, nam je pojasnil pater. Idejo je dobil v Razodetju, v njegovem zadnjem poglavju, ko je v središču prestol z Bogom in jagnjetom, ob njem pa fatimska Marija s pastirci in svetniki Frančiškom, Klaro, patrom Pijem, Janezom Krstnikom, materjo Terezijo in Elizabeto Portugalsko. Ker je prikazovanje napovedalo oktobrske revolucijo in zlom komunizma, je upodobil tudi ruska svetnika Vladimirja in Olgo, je poudaril Rupnik.

“Fatimsko sporočilo ima apokaliptično razsežnost, z veliko milosti, usmiljenja in ljubezni Boga do človeka, posebej slabotnega, to je grešnika,” je pojasnil.

Zanimivost: snežnobela cerkev, ki spominja na leteči krožnik, je energetsko samozadostna, saj vso energijo pridobi s sončnimi zbiralniki, s pomočjo premične strehe pa je ves dan povsod dnevna svetloba. Avtor cerkve je pravoslavni grški arhitekt Alexandros Tombazis. Umetniki so se iz Fatime vrnili pred nekaj dnevi, delo pa so opravili v enem mesecu. Pred tem pa so “ogromno dela naredili že v Rimu”, je povedal Rupnik.

Čeprav bo nocoj, na predvečer glavnega praznika v Fatimi (minilo je točno 90 let od Marijinih prikazovanj), na moč slovesno, patra Rupnika tam ne bo. Slave in časti ne mara, zato se drži čim dlje od medijev. Za PN je naredil izjemo. “Primorske novice so vendarle primorske, naše,” je povedal po telefonu.

Kmalu še v Lurd

Že čez tri tedne se bo umetnik odpravil v Lurd, francosko romarsko svetišče ob vznožju Pirenejev, kjer poleg številnih romarjev iz Slovenije najdemo tudi slovenske medvede. Tam so mu zaupali pročelje osrednje bazilike, na katerega bo naslikal pet skrivnosti svetlega dela rožnega venca. Tudi to delo bo imelo milijonsko publiko, saj jo bo videlo vsako leto več kot 11 milijonov obiskovalcev. TINO MAMIĆ