FATIMA Primorec naredil mozaik, ki ga bo letno videlo več milijonov ljudi
Duhovnik slikar Marko Ivan Rupnik, po rodu iz Črnega Vrha, je končal velikanski mozaik v Fatimi. V novi baziliki na osrednjem trgu te priljubljene romarske točke, ki jo je lani obiskalo 6,5 milijona ljudi z vsega sveta, je Rupnik s sodelavci ustvaril sliko Odprtina v nebeški Jeruzalem.
Mozaik v prevladujočih zlatih odtenkih Črnovršca patra Marka Ivana Rupnika meri kar 500 kvadratnih metrov. Letos spomladi dokončana bazilika okroglega tlorisa, ki stoji na glavnem trgu Esplanade nasproti glavne fatimske cerkve, ima kar 9000 sedišč. Danes jo bodo posvetili. Mozaik za glavnim oltarjem že na veliko odmeva v medijih, umetnike iz Centra Aletti je pri delu v enem dnevu obiskalo 200 novinarjev iz številnih držav.
Rupnikovi mozaiki so v devetih evropskih državah, ZDA in Siriji. Največ poslikav najdemo v Italiji (26), s papeško kapelo v Vatikanu na čelu. Med dvanajstimi mozaiki v Sloveniji so trije primorski: v Idrijskih Krnicah, Črnem Vrhu in Kopru.
Jezuitski pater Rupnik, ki je bil rojen pred dobrimi 52 leti v Zadlogu pri Črnem Vrhu, je zaslovel s poslikavo velike papeževe kapele v Vatikanu leta 1999 in zanjo prejel tudi Prešernovo nagrado.
Rupnik je prejemnik nagrade Fra Angelico in direktor Centra Aletti, v katerem skuša v duhovnosti in umetnosti povezovati vzhodno in zahodno Evropo. Evropa, ki diha z dvema pljučnima kriloma, vzhodnim in zahodnim, je bila tudi ideja mozaika v vatikanski kapeli, nad katerim je bil pokojni papež Janez Pavel II. navdušen. Zelo dolgo in z zanimanjem ga je poslušal, ko mu je razlagal poslikavo, se spominja Rupnik.
Koščki mozaika so narejeni iz pečene gline in zlatih lističev, nam je pojasnil pater. Idejo je dobil v Razodetju, v njegovem zadnjem poglavju, ko je v središču prestol z Bogom in jagnjetom, ob njem pa fatimska Marija s pastirci in svetniki Frančiškom, Klaro, patrom Pijem, Janezom Krstnikom, materjo Terezijo in Elizabeto Portugalsko. Ker je prikazovanje napovedalo oktobrske revolucijo in zlom komunizma, je upodobil tudi ruska svetnika Vladimirja in Olgo, je poudaril Rupnik.
“Fatimsko sporočilo ima apokaliptično razsežnost, z veliko milosti, usmiljenja in ljubezni Boga do človeka, posebej slabotnega, to je grešnika,” je pojasnil.
Zanimivost: snežnobela cerkev, ki spominja na leteči krožnik, je energetsko samozadostna, saj vso energijo pridobi s sončnimi zbiralniki, s pomočjo premične strehe pa je ves dan povsod dnevna svetloba. Avtor cerkve je pravoslavni grški arhitekt Alexandros Tombazis. Umetniki so se iz Fatime vrnili pred nekaj dnevi, delo pa so opravili v enem mesecu. Pred tem pa so “ogromno dela naredili že v Rimu”, je povedal Rupnik.
Čeprav bo nocoj, na predvečer glavnega praznika v Fatimi (minilo je točno 90 let od Marijinih prikazovanj), na moč slovesno, patra Rupnika tam ne bo. Slave in časti ne mara, zato se drži čim dlje od medijev. Za PN je naredil izjemo. “Primorske novice so vendarle primorske, naše,” je povedal po telefonu.
Že čez tri tedne se bo umetnik odpravil v Lurd, francosko romarsko svetišče ob vznožju Pirenejev, kjer poleg številnih romarjev iz Slovenije najdemo tudi slovenske medvede. Tam so mu zaupali pročelje osrednje bazilike, na katerega bo naslikal pet skrivnosti svetlega dela rožnega venca. Tudi to delo bo imelo milijonsko publiko, saj jo bo videlo vsako leto več kot 11 milijonov obiskovalcev. TINO MAMIĆ
Primorske novice, 12. oktobra 2007