medeuinbalkanom

Področij, kjer bo Slovenija morala pokazati, kaj zna, je veliko. Največje teme, ki jih vlada imenuje tudi prioritete, so evropska pogodba, Balkan, klimatske spremembe, gospodarska konkurenčnost in medkulturni dialog. Geslo predsedovanja je sinergija, ki poleg svojega osnovnega pomena, povezovanja energij, s prvima dvema črkama asocira na SI kot kodo države Slovenije. “Ne gre le za sinergijo članic in institucij. Gre za sinergijo vseh področij delovanja, ciljev in strategij. Gre za sinergijo vseh državljank in državljanov, generacij in kultur,” je razložil predsednik vlade Janez Janša.

Zahodni Balkan

Februarja nameravajo na Kosovem razglasiti neodvisnost, čemur se Srbija upira na vso moč. Slovenija bo morala poenotiti stališča 27 držav. Čeprav je večina držav naklonjena neodvisnosti Kosova, pa se temu upirajo posebej Ciper, Slovaška, Španija in Romunija. Največja neznanka je, kaj se bo po razglasitvi neodvisnosti zgodilo s severnim delom pokrajine, kjer prevladujejo Srbi. Po drugi strani bo Slovenija iskala dialog s Srbijo in jo spodbujala na poti k približevanju Evropski uniji. Prihodnje leto naj bi stabilizacijski sporazum o pridruževanju, ki je prvi korak na poti v EU, podpisala Srbija, pa tudi Bosna in Hercegovina. Precej bliže EU sta Makedonija in Hrvaška. Pri slednji letos v pogajanjih z Brusljem ni bilo velikega napredka, če pa bo hotel Zagreb uresničiti svoje ambicije, bo moral pogajanjem dati večji zagon. Zahodni Balkan je pomembna tema, ker velja Slovenija za najboljšo poznavalko regije. Slovenija v tem času s Hrvaško glede dvostranskih vprašanj ne bo smela voditi aktivne politike, kar je praksa dosedanjih predsedujočih držav.

V komentarju britanskega tednika The Economist so pod naslovom Pravljica o Balkanu objavili risbo, na kateri v votlini spi zmaj z napisom kosovska kriza, približuje pa se mu drobni vitez s ščitom v slovenskih barvah. Slovenija skuša napisati srečni konec zgodbe o bivši Jugoslaviji, meni komentator. V evropskih prestolnicah so mnenja o tem, ali je za Slovenijo dobro ali slabo, da predseduje Uniji v času krize na Kosovu, deljena. “Težko je verjeti, da bi slovenski predsednik uspel prepričati Putina, da spremeni stališče,” meni. Ne bi pa smeli podcenjevati slovenskega poznavanja regije, nadaljuje. “Slovenija sama ne bo rešila krize na Kosovu, vendar pa je pomembna simbolnost njenega predsedovanja, ki prihaja ob pravem času.” Asimetrija uspeha Slovenije pomeni močan ukor stališčem srbske in kosovske strani, ki se oklepata nacionalizma in etnične izolacije, trdi Economist.

Energetika in klimatske spremembe

Evropska komisija bo januarja predlagala paket ukrepov na tem področju. Slovenija bo vodila zahtevna pogajanja, da bi sveženj sprejeli ob letu osorej. EU si mora tudi postaviti cilje glede podnebnih sprememb zaradi svetovne skupnosti, ki se že pripravlja na obdobje po izteku kjotskega protokola, ki omejuje toplogredne izpuste.

Gospodarska rast in zaposlovanje

Na marčnem evropskem svetu se bodo voditelji usklajevali o naslednjem krogu lizbonske strategije, ki predvideva večjo gospodarsko rast in povečanje števila zaposlitev. Čeprav radikalnih sprememb ni pričakovati, je izpolnjevanje teh ciljev ključno za evropsko ekonomijo.

Medkulturni dialog

V okviru evropskega leta medkulturnega dialoga si bo slovensko predsedstvo prizadevalo za njegovo promocijo v širši evropski javnosti. Ena od točk te prioritete je tudi pobuda za ustanovitev evro-sredozemske univerze s sedežem v Piranu.

Predsednik Slovenske manjšinske koordinacije (Slomak) Rudi Pavšič je v pričakovanju prevzema predsedovanja opozoril na probleme manjšin: “Pomembno je, da se nekatera vprašanja rešijo v duhu nove Evrope, ob spoštovanju človekovih pravic in prepričanju, da bo leto medkulturnega dialoga predvsem leto boljšega in temeljitejšega obravnavanja vprašanj manjšin v Evropi.” V pismu vodstvu Slovenije poudarja, da je treba okrepiti “vlogo manjšin kot povezovalcev med kulturami in jeziki”. TINO MAMIĆ