Med EU in Balkanom
SLOVENIJA
Jutri bo dežela na sončni strani Alp prevzela predsedovanje EU - Sinergija evropske zveze
Danes bo slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel na portugalski Madeiri simbolično prevzel žezlo predsedovanja Svetu EU. Največji diplomatski izziv v slovenski zgodovini, na katerega se je država temeljito pripravljala, bo pol leta zaposloval vlado, politike in medije.
Komentar
Tino Mamić
Slovenijo od jutri naprej čaka velika naloga. Kot poznavalka Zahodnega Balkana, s katerim smo še nedavno delili isto državo, bo poleg spodbujanja približevanja evropski zvezi morala razplesti (ali prerezati) gordijski vozel z imenom Kosovo. To bo v naslednjih tednih glavni problem.
Čeprav je Beograd obljubil, da se ne bo dvignil k orožju, če Priština razglasi neodvisnost, bi se utegnil ponoviti jugoslovanski scenarij. Uradni Beograd je pri napadu na Bosno in Hrvaško razglašal, da gre za državljansko vojno med lokalnimi prebivalci in jugoslovansko vojsko pošiljal kot tampon med »sprte strani«. Dobro tudi vemo, kako je ta tamponska vojska pomagala eni strani in kako je napadala drugo.
Zaradi preteklih izkušenj bi se tako lahko zelo zgodilo, da bi se srbska večina severa Kosova z orožjem uprla neodvisnosti in dobila glasno moralno, pa tudi tiho vojaško podporo Beograda. V bran »ustavni celovitosti« - ta izraz zelo dobro razumejo tudi na Cipru, v Španiji in Britaniji – pa se lahko postavi tudi več tisoč prostovoljcev, ki formalno že delujejo v (formalno neoboroženi) gardi carja Lazarja.
Če na Kosovem zarožlja orožje, bodo vse druge prioritete slovenskega predsedovanja postale obrobne. Nekateri zahodni politiki zato niso najbolj veseli, da je Kosovo padlo ravno v čas slovenskega predsedovanja, saj dvomijo v tako velike diplomatske sposobnosti dvomilijonske države. A tudi glede tega nas zgodovina vojn na pogorišču nekdanje Jugoslavije lahko veliko nauči. Takrat namreč stomilijonske diplomatske velesile niso dobro odigrale svoje vloge, k čemer je v največji meri botrovalo prav nepoznavanje regije.
Čeprav tega nihče glasno ne izreče, EU že dolgo skuša Srbijo umiriti in jo bolj potegniti k sebi, s popuščanjem pri svojih kriterijih. Edino evropska integracija je namreč rešitev, ki bo (tako kot na zahodu po koncu druge svetovne vojne) dolgoročno preprečila nove oborožene konflikte.
Nihče drugi v tem trenutku ne more bolj uspešno prepričati Srbije, da je njena glavna naloga približati se EU in govorjenje o zgodovinskih dolgovih prepustiti zgodovini. Dohodek povprečnega državljana Srbije se od leta 1989 praktično ni spremenil, državljanom Slovenije pa se je povečal za sedemkrat. Kako preživeti s petimi evri na dan, pa prebivalci Srbije dobro vedo.
Področij, kjer bo Slovenija morala pokazati, kaj zna, je veliko. Največje teme, ki jih vlada imenuje tudi prioritete, so evropska pogodba, Balkan, klimatske spremembe, gospodarska konkurenčnost in medkulturni dialog. Geslo predsedovanja je sinergija, ki poleg svojega osnovnega pomena, povezovanja energij, s prvima dvema črkama asocira na SI kot kodo države Slovenije. “Ne gre le za sinergijo članic in institucij. Gre za sinergijo vseh področij delovanja, ciljev in strategij. Gre za sinergijo vseh državljank in državljanov, generacij in kultur,” je razložil predsednik vlade Janez Janša.
Februarja nameravajo na Kosovem razglasiti neodvisnost, čemur se Srbija upira na vso moč. Slovenija bo morala poenotiti stališča 27 držav. Čeprav je večina držav naklonjena neodvisnosti Kosova, pa se temu upirajo posebej Ciper, Slovaška, Španija in Romunija. Največja neznanka je, kaj se bo po razglasitvi neodvisnosti zgodilo s severnim delom pokrajine, kjer prevladujejo Srbi. Po drugi strani bo Slovenija iskala dialog s Srbijo in jo spodbujala na poti k približevanju Evropski uniji. Prihodnje leto naj bi stabilizacijski sporazum o pridruževanju, ki je prvi korak na poti v EU, podpisala Srbija, pa tudi Bosna in Hercegovina. Precej bliže EU sta Makedonija in Hrvaška. Pri slednji letos v pogajanjih z Brusljem ni bilo velikega napredka, če pa bo hotel Zagreb uresničiti svoje ambicije, bo moral pogajanjem dati večji zagon. Zahodni Balkan je pomembna tema, ker velja Slovenija za najboljšo poznavalko regije. Slovenija v tem času s Hrvaško glede dvostranskih vprašanj ne bo smela voditi aktivne politike, kar je praksa dosedanjih predsedujočih držav.
V komentarju britanskega tednika The Economist so pod naslovom Pravljica o Balkanu objavili risbo, na kateri v votlini spi zmaj z napisom kosovska kriza, približuje pa se mu drobni vitez s ščitom v slovenskih barvah. Slovenija skuša napisati srečni konec zgodbe o bivši Jugoslaviji, meni komentator. V evropskih prestolnicah so mnenja o tem, ali je za Slovenijo dobro ali slabo, da predseduje Uniji v času krize na Kosovu, deljena. “Težko je verjeti, da bi slovenski predsednik uspel prepričati Putina, da spremeni stališče,” meni. Ne bi pa smeli podcenjevati slovenskega poznavanja regije, nadaljuje. “Slovenija sama ne bo rešila krize na Kosovu, vendar pa je pomembna simbolnost njenega predsedovanja, ki prihaja ob pravem času.” Asimetrija uspeha Slovenije pomeni močan ukor stališčem srbske in kosovske strani, ki se oklepata nacionalizma in etnične izolacije, trdi Economist.
Evropska komisija bo januarja predlagala paket ukrepov na tem področju. Slovenija bo vodila zahtevna pogajanja, da bi sveženj sprejeli ob letu osorej. EU si mora tudi postaviti cilje glede podnebnih sprememb zaradi svetovne skupnosti, ki se že pripravlja na obdobje po izteku kjotskega protokola, ki omejuje toplogredne izpuste.
Na marčnem evropskem svetu se bodo voditelji usklajevali o naslednjem krogu lizbonske strategije, ki predvideva večjo gospodarsko rast in povečanje števila zaposlitev. Čeprav radikalnih sprememb ni pričakovati, je izpolnjevanje teh ciljev ključno za evropsko ekonomijo.
V okviru evropskega leta medkulturnega dialoga si bo slovensko predsedstvo prizadevalo za njegovo promocijo v širši evropski javnosti. Ena od točk te prioritete je tudi pobuda za ustanovitev evro-sredozemske univerze s sedežem v Piranu.
Predsednik Slovenske manjšinske koordinacije (Slomak) Rudi Pavšič je v pričakovanju prevzema predsedovanja opozoril na probleme manjšin: “Pomembno je, da se nekatera vprašanja rešijo v duhu nove Evrope, ob spoštovanju človekovih pravic in prepričanju, da bo leto medkulturnega dialoga predvsem leto boljšega in temeljitejšega obravnavanja vprašanj manjšin v Evropi.” V pismu vodstvu Slovenije poudarja, da je treba okrepiti “vlogo manjšin kot povezovalcev med kulturami in jeziki”. TINO MAMIĆ
Največji dogodki v letu predsedovanja
* 1. januar - Slovenija začne predsedovati;
* 8. januar - skupna seja slovenske vlade in evropske komisije;
* 13.-14. marec - Evropski svet v Bruslju;
* 16.-17. maj - vrh EU- Latinska Amerika v perujski Limi;
* 19.-20. junij - Evropski svet v Bruslju;
* 1. julij - predsedovanje prevzame Francija