turizem2

D o b r o d o š l i d o m a

komentar

Primorske novice, 14. marca 2007

Slovenija doživlja pravo turistično eksplozijo. V prid ji gre kar nekaj okoliščin, lega med Alpami in Jadranom sredi Evrope, članstvo v EU in stopnjevanje turističnih apetitov Evropejcev. Ob tem sta gospodarstvo in država v zadnjih letih potegnila nekaj pravih potez.

Vodja urada za turistično promocijo Dimitrij Piciga pravi, da ni nikakršen problem pripeljati letalo ali dve z Japonske. Naša prava naloga je vzpostaviti redno letalsko progo z Japonsko, je bil ambiciozen Primorec v Ljubljani.

Tudi poleti irskega letalskega tigra v Maribor, ki smo jih končno dočakali, so del slovenske turistične strategije. Že zdaj prihajajo v Prekmurje Angleži (z Ryanairom priletijo do Gradca), kupujejo stare podrtije in jih obnavljajo v tradicionalnem slogu slovenske Panonije.

Podoben mejnik smo doživeli pred leti, ko je izšel vodnik Lonely Planet – Slovenia. Izid te biblije svetovnih popotnikov pomeni veliko več kot marsikatera oglaševalska kampanja.

Tovrstne kampanje poudarjajo predvsem pomembnejše turistične cilje. Logično je, da bo STO na svoje plakate postavila lipicance, postojnske kapnike in piransko punto, ne pa burbonske grobnice, staroegiptovska sarkofaga ali štanjelskega zvonika. Zato pa so na avtocestnem izvozu na Lomu nedavno postavili rjavo turistično tablo, ki vabi v partizansko Franjo. Čeprav je napis samo v slovenščini in je na njem namesto “bolnišnica” napisano “bolnica” - pa to le mimogrede - je poteza vredna glasne pohvale.

Na turistični zemljevid Slovenije lahko Primorska pride tako, da sami pokažemo, kje so naši krajevni biserčki. Prav v vsaki primorski grapi bomo našli kakšnega. Pri tem lahko sodelujemo prav vsi – ne le mediji in občinske uprave, ampak tudi posamezniki. Kako? Tako, da svojemu prijatelju iz tujine, denimo, pokažemo kaj lepega v svoji vasi. Ali pa da na okno postavimo cvetje.

Tako ne bomo samo bližje turističnim evrom, ampak se bomo začeli bolj zavedati tudi svoje kulturne dediščine. Dediščino, tudi marsikatero kamnito škarpo, ki jo tako zlahka nadomestimo z betonom, smo od svojih prednikov dobili v uporabo. Ne v last. Naše poslanstvo je dediščino čim bolj ohranjeno predati potomcem. Bistvo turističnega napredka ni postavljanje novih hotelov in asfaltiranje parkirišč, ampak to, da bo Slovenija lepša (in prijetnejša) tako za tujca kot za domačina.

Turizem smo ljudje, smo slišali pred leti. Smo mar že pozabili?

TINO MAMIĆ