Evropska asistenca
BRUSELJ, ZAGREB, LJUBLJANA
Reševanje slovensko-hrvaških sporov v okviru EU
Hrvatje bodo tudi po vstopu Slovenije v schengen lahko mejo prestopali samo z osebno izkaznico, so včeraj odločili notranji ministri EU. Dolgotrajno lobiranje slovenskih diplomatov v evropski prestolnici je tako rodilo uspeh.
Svet EU, v katerem se je pod portugalskim vodstvom včeraj sestalo 27 notranjih ministrov, je končno prižgal zeleno luč hrvaškim državljanom, da bodo mejo z EU tudi po vstopu Slovenije v schengen prestopali samo z osebno izkaznico in s posebnim kartončkom, na katerega bodo mejni policisti ob vstopu in izstopu pritisnili žig z datumom. Odredba bo veljala samo za območje Slovenije, Madžarske in Italije. V Slovenijo pa bodo Hrvatje lahko vstopali tudi s prepustnicami na 115 maloobmejnih prehodih.
Neimenovani vir iz slovenske diplomacije v Bruslju je povedal, da je Hrvaška začela intenzivneje lobirati za prehod v EU z osebno izkaznico šele pred kratkim, medtem ko so slovenski diplomati na tem področju veliko delali že več mesecev.
Isti vir pravi, da je ekološko-ribolovna cona, katere uveljavitev Hrvaška napoveduje za konec leta, za EU povsem nesprejemljiva. To še bolj kot za Slovenijo velja za Italijo, trdi neimenovani diplomat in pravi, da Slovenija zelo podpira Hrvaško na poti v EU.
Cona je sicer zelo močna tema v predvolilni kampanji na Hrvaškem, glede katere nihče ne popušča, ne glede na že sprejeti dogovor med Slovenijo, Italijo in Hrvaško iz leta 2006. Tega so podpisali državni sekretarji, sedaj pa Hrvaška oporeka, češ da gre za zabeležko uslužbencev.
Močno podporo na poti v EU ima Hrvaška tudi v Evropski ljudski stranki (EPP), katere članica je tudi vladajoča hrvaška stranka HDZ Iva Sanaderja. Znotraj EPP so se tudi med Sanaderjem in slovenskimi voditelji strank, ki so članice EPP (SLS, SDS in NSi), razvili zelo dobri in prijateljski odnosi, trdi neimenovani slovenski vir iz EPP, kar naj bi pomagalo pri dogovarjanju.
Sanader se bo danes ponovno sestal s predsedniki hrvaških parlamentarnih strank na temo odnosov s Slovenijo. Podrobnejše informacije niso znane, zagrebški Nacional pa je že dvakrat poročal, da sta premierja Janez Janša in Sanader dogovorjena o nuklearki in Ljubljanski banki. Glede prve naj bi Hrvaška odpustila dolg Slovenije v višini 30 milijonov evrov, Slovenija pa bi prevzela skrb za skladiščenje obeh polovic jedrskih odpadkov iz krške nuklearke. Glede Ljubljanske banke naj bi bil dosežen dogovor, da bi Slovenija poplačala varčevalce, hkrati pa hrvaška podjetja vrnila dolgove banki. Teh naj bi bilo po izračunu tednika Mag za 2,8-krat več, kot znašajo terjatve prevaranih varčevalcev.
Ker bodo hrvaške volitve verjetno 25. novembra, se bo do takrat izkazalo, ali napovedi držijo. TINO MAMIĆ
Primorske novice, 19. septembra 2007