Problem ali izziv?
PDF oblika Primorske novice, 14. marca 2008
KOMENTAR
Včeraj se je začel evropski svet, ki je za nas nedvomno zgodovinski dogodek. Slovenski predsednik vlade dva dni vodi sestanke in srečanja 27 šefov držav EU. O čem takem smo še pred dvajsetimi leti lahko samo sanjali. Ne glede na to, da je aktualni premier eden od akterjev slovenske poti v demokracijo in osamosvojitev, pa v tem trenutku ne sedi na čelu mize 27 evropskih predsednikov kot Janez Janša, ampak predvsem kot simbol dvomilijonske nacije, ki je deželo spremenila v državo. Ampak pojdimo k vsebini. Spomladanski vrh EU je posvečen gospodarstvu in okolju. Predsedujoči Janša tu ne bo deloval kot tisti, ki bo predlagal kaj posebnega, ampak kot posrednik med različnimi stališči 27 ljudi. Pri tem se lahko zelo izkaže ali pa tudi ne. Včasih so pogajalci tako na različnih bregovih, da do odločitev tudi ob posredovanju najsposobnejših pogajalcev ne pride. Vsak evropski svet namreč del odločitev sprejme, del pa jih prestavi do naslednjega vrha. Temu primerno je tudi bruseljsko izrazoslovje, ki tudi nepremostljivemu problemu reče izziv, izzivu pa priložnost. Pravzaprav niti ni tako pomembno, kako bodo politiki poimenovali grozeče onesnaževanje s podnebnimi spremembami. Ta problem, izziv in priložnost je namreč treba rešiti, ne pa leporečiti. Janša ima prav, ko pravi, da moramo svoj del odgovornosti prevzeti tudi državljani sami. To pa pomeni, da bo treba spremeniti odnos do okolja tudi v drobnih stvareh. Zakaj, denimo, končajo kartonske embalaže v smeteh in ne v zabojnikih za odpadni papir? Zakaj se v službo vozimo vsak v svojem avtomobilu - sami seveda? Zakaj neodgovorno trošimo elektriko s prižganimi lučmi? Proti podnebnim spremembam se lahko vsak začne boriti takoj. Seveda pa brez političnega napora ne bomo prav ničesar spremenili. Svoj del odgovornosti seveda nosi tudi evropski svet. Čeprav je bilo doslej na področju zmanjševanja onesnaževanja marsikaj narejenega in čeprav ima EU vodilno vlogo v svetu v teh prizadevanjih, pa moramo biti do politikov zelo kritični. Vsem evropskim direktivam navkljub je namreč pri nas vsako leto več megle. Če bodo voditelji danes preveč popustili Nemčiji, ki si za svoja podjetja prizadeva izposlovati izjeme pri toplogrednih izpustih, bo to slab znak. Ki ga ne bomo imenovali izziv ali priložnost, ampak - poraz.
BRUSELJ Evropski vrh posvečen gospodarstvu in okolju - Predlog o Uniji za Sredozemlje
Včeraj se je v Bruslju začel evropski vrh 27 voditeljev, ki mu predseduje slovenski premier Janez Janša. Srečanje 26 premierjev in francoskega predsednika je namenjeno ustvarjanju novih delovnih mest in zaščiti okolja. Glede ukrepov voditelji niso še dogovorjeni. V bruseljski palači Justus Lipsius, kjer se sestajajo voditelji, pa so včeraj namestili trajni spomin na slovensko predsedovanje: kopijo Plečnikove ure.
Premier Janez Janša je pred zasedanjem kot ključne teme izpostavil podnebna in energetska vprašanja: “To ni izrednega pomena samo za EU, temveč tudi zaradi bližajočih se pogajanj s Kitajsko, Brazilijo in ZDA”.
Janša pravi, da EU v boju proti podnebnim spremembam išče dogovor za obdobje po letu 2012, ko se izteče Kjotski protokol. Omenil je priložnosti, ki jih podnebne spremembe prinašajo evropskim podjetjem in delavcem. Dejal je, da je vprašanje energetsko intenzivne industrije zahtevno in danes ne bo dokončno rešeno, okoljske zaveze in napore pa bodo morali prevzeti tudi državljani: “Vsi Evropejke in Evropejci bodo morali sprejeti nekatere okoljske zaveze, ki na individualni ravni ne zahtevajo velikega napora, tudi ne velikih stroškov, morda delno spremembo vsakdanjih navad, v seštevku pa je to lahko velik prispevek pri zmanjšanju porabe energije.”
Voditelji bodo govorili o določilih evropske komisije, koliko mora posamezna članica EU prispevati k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.
Kljub deklarativni podpori ukrepom pa se skušajo predvsem nemška energetsko intenzivna podjetja vsaj delno izogniti svojim omejitvam. Čeprav je prav nemška kanclerka Angela Merkel lani dosegla, da so voditelji EU obljubili zmanjšanje izpustov in povečanje deleža obnovljivih virov energije, letos lobira za popuste nemški industriji.
Lizbonski cikel
Voditelji bodo danes zagnali drugi triletni cikel lizbonske strategije. Ta je namreč po Janševih besedah v zadnjih dveh letih “ustvarila več kot šest milijonov novih delovnih mest, imamo tudi najnižjo stopnjo brezposelnosti v zadnjih 25 letih”.
Socialni vrh
Že dopoldne se je v Bruslju sestal tripartitni vrh socialnih partnerjev: predsedujoči slovensko-francosko-nemški trio in komisija, delodajalci in sindikati. Janšo je spremljala ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman, ki je po srečanju rekla, da je lizbonska strategija prinesla nova delovna mesta. Ne strinja pa se z očitki Evropske konfederacije sindikatov (ETUC), da so ta delovna mesta manj kakovostna in manj stabilna. TINO MAMIĆ
Strankarska vrha
Včeraj se je pred začetkov vrha posebej srečalo tudi deset voditeljev EU, ki so člani Evropske ljudske stranke EPP. Skupaj z Barrosom in Janšo so se zavzeli, da bi se EU čimbolj enotno in koordinirano borila proti klimatskim spremembam. Za varovanje okolja pa so se istočasno zavzeli tudi na srečanju šestih premierjev evropskih socialistov PES.
Primorske novice, 15. marca 2008
BRUSELJ Vrh voditeljev EU pod slovenskim vodstvom je zastavil okvire nove okoljske politike
“Čestitam predsedniku slovenske vlade Janezu Janši in njegovi ekipi za zelo profesionalno predsedovanje," je po koncu vrha EU povedal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Vrh je potrdil predlog o Uniji za Sredozemlje (ZS) in zagnal nov krog lizbonske gospodarske reforme. Zahodni mediji pa so veliko pozornost namenili Janševi izjavi, da EU zaradi škode v kmetijstvu ponovno razmišlja o politiki do biogoriva.
Unija za Sredozemlje (US), ki jo je včeraj v Bruslju potrdilo 27 voditeljev EU, ni alternativa članstvu Turčije v EU, sta poudarila Janez Janša in Jose Manuel Barroso. To je bil namreč glavni očitek francoskemu predlogu o povezavi EU s severnoafriškimi in bližnjevzhodnimi državami, med katerimi se nekatere želijo priključiti evropski zvezi, medtem ko je med članicami glede tega veliko nasprotovanja. V US bodo povabljene tudi vse države ob Jadranskem morju, ustanovitev zveze okoli 40 držav pa bo 13. julija v Parizu.
“Doslej je bil ta proces bolj političen, forum, na katerem se je pogosto govorilo o bližnjevzhodni problematiki, sedaj pa se na pobudo Francije dodajajo novi poudarki v smislu investiranja, zbiranja sredstev za hitrejši gospodarski in socialni razvoj, predvsem v severni Afriki in bližnjih deželah,” je razložil zunanji minister Dimitrij Rupel.
Janša je po vrhu veliko govoril o podnebno-energetski politiki. Voditelji EU so sprejeli temeljna načela te politike in časovni okvir, kar je po Janševih besedah “prvi celovit odgovor EU”. Podnebno-energetski paket bodo uskladili še letos in pri tem upoštevali gospodarsko uspešnost, stroške, trajnostno gospodarsko rast, preglednost, solidarnost in pravičnost, je napovedal slovenski premier. EU bo tako pravočasno uskladila svoje ukrepe, s katerimi se pripravlja na pogajanja s svetovnimi velesilami za obdobje po letu 2012, ko se izteče Kjotski protokol.
Janša je ocenil, da v shemi trgovanja z emisijami, v okviru katere lahko proizvajalci emisij trgujejo s kuponi za izpuste, lahko selitev industrije povzroči težave doma, po drugi strani pa tudi onesnažuje na drugem koncu planeta.
Voditelji so se dogovorili, da bodo do junija uskladili tudi ukrepe glede plina in električne energije.
EU po besedah Janše zaradi težav v kmetijstvu, ki so nastale po odločitvi, da bo do leta 2020 deset odstotkov goriva moralo priti iz rastlin, razmišlja o spremembi dogovora. Kmetje so namreč zaradi tega začeli bolj množično pridelovati industrijske rastline za biogoriva namesto prehranskih rastlin. To pa je na globalnem trgu povzročilo dvig cen hrane, ki vpliva na evropsko inflacijo. Zato bodo strokovno preučili dosedanjo politiko, je rekel Janša.
Voditelji pa so poleg sklepov o finančni stabilnosti sprejeli tudi idejo o nižjem davku na dodano vrednost (DDV) za energijsko učinkovite proizvode in energetsko varčne materiale. Britansko idejo, ki ji nekatere države niso naklonjene, bo preučila evropska komisija.
TINO MAMIĆ
Slovenska darila
Slovenska vlada je udeležence vrha obdarila: voditelje s čajnim kompletom Bricman, ministre z okroglo zlato svečo, 1400 prisotnih novinarjev pa s šalom, kapo in ključkom USB. 27 predsednikov bo lahko poslej pilo čaj v porcelanastih skodelicah iz rožnega vzorca, ki simbolizira bogastvo narave, značilno za Slovenijo.