Hrvaške volitve 2007
PRIMORSKE NOVICE, torek, 27. novembra 2007
komentar, 27.11.2007
HRVAŠKA SDP ne prizna poraza in skuša dobiti mandatarja - Politična trgovina
Na nedeljskih parlamentarnih volitvah je zmagala HDZ z veliko prednostjo pred SDP. Ne glede na to pa slednja napoveduje, da bo dobila koalicijsko večino v saboru. Prve povezave so že sklenjene, HDZ in SDP pa tekmujeta, katera bo prej zbrala podporo 77 koalicijskih poslancev.
Končni rezultati o hrvaških parlamentarnih volitvah bodo znani šele drevi, za zdaj pa kaže, da je HDZ dobila 66 poslancev (od tega vseh pet iz tujine, kjer je dobila plebiscitarnih 82 odstotkov), SDP pa 56.
Tino Mamić
Hrvaške parlamentarne volitve so postregle z zmago Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ), ki je bila še pred nekaj tedni nepredstavljiva. Tako zelo, da so tudi slovenski elektronski mediji površno interpretirali rezultate vzporednih volitev in v nedeljo zvečer za zmagovalko razglasili kar Socialdemokratsko stranko (SDP). Sicer pa se je zmaga HDZ nakazovala že med samo kampanjo, ki je postajala s približevanjem volitev vse bolj ideološka.
Čeprav je bila HDZ po uvedbi demokracije z izjemo enega štiriletnega mandata vedno najmočnejša hrvaška stranka, je odpor do komunizma in vsega, kar je povezano z njim, tudi 17 let po njegovem zlomu še vedno tako močan, da odločujoče vpliva na volitve. SDP je izgubila volitve, ker jo volilci še vedno dojemajo kot naslednico nekdanje partije.
Blokovska delitev, ki se je še okrepila, pomeni tudi potuho politikom večine. Zaradi te potuhe je na Hrvaškem posebej v času predsednikovanja pokojnega Franja Tudjmana vzniknilo toliko sumljivo-hitro-na-novo-pečenih bogatašev.
Problem SDP je bil tudi v veliki programski podobnosti s HDZ, saj v kampanji ni obljubljala nič posebej alternativnega, razen dekriminalizacije marihuane in nasprotovanja verouku v šoli. Prav s tem je le še poglobila bipolarnost delitev.
Zmaga ene ali druge stranke za odnose do Slovenije ne pomeni praktično nobene razlike. Tudi v tem se je namreč hrvaška levica povsem izenačila z desnico. Mogoče je HDZ celo ustreznejši partner, saj bi morebitni sporazum o kakem sporu Ivo Sanader gotovo lažje spravil skozi sabor kot bi ga socialdemokrat. V to smo se prepričali, ko je v saboru propadel sporazum Drnovšek-Račan. Drugi moment, ki govori v prid tej domnevi, je tudi evropska ljudska stranka, ki je že začela pritiskati na svoje člane na Hrvaškem in v Sloveniji, naj najdejo rešitev za dolgoletne spore.
Za slovensko manjšino na Hrvaškem pa zmaga HDZ ni najboljša novica, saj bi pri SDP verjetno naleteli na malce več posluha. Ne glede na to pa je ključno vprašanje, kaj bo manjšina sama storila za svoj položaj. Slovenci letos sploh niso kandidirali na listi za manjšinske poslance, ker je njihov kandidat dobil 630 glasov, za zmago pa bi jih moral vsaj štirikrat več. V nedeljo pa bi bila morebitna slovenska kandidatura precej realna, saj bi bilo za izvolitev v sabor skupnega predstavnika bošnjaške, črnogorske, albanske in slovenske manjšine dovolj že 1300 glasov. To pa je manj kot desetina Slovencev, ki žive na Hrvaškem.
Manjše stranke so dobile še manj poslancev kot v prejšnjem, petem sklicu sabora: HSS-HSLS (desnosredinska kmečko-liberalna koalicija) 8, HNS (levosredinska ljudsko-liberalna stranka) 6, HDSSB (slavonska odpadnica HDZ Branimirja Glavaša) 3, IDS (levosredinska istrska regionalna stranka) 3, HSU (upokojenci) 1 in HSP (desničarski pravaši) 1.
140 izvoljenim poslancem je treba prišteti še osmerico, ki jo izvolijo manjšine, in poslance, izvoljene na listi diaspore. Slednjih je tokrat zaradi večje udeležbe predvsem v Bosni in Hercegovini pet.
V Hercegovini je bila volilna udeležba za 20 odstotkov višja kot pred štirimi leti, medtem ko je bila na Hrvaškem nekoliko nižja, 63-odstotna. To pomeni, da bo diaspora v tokratnem sklicu sabora dobila verjetno pet poslancev. Glasovom iz tujine že dolgo glasno nasprotuje SDP in celo predsednik republike Stjepan Mesić. Izseljenci in zdomci so tudi zaradi nasprotovanj levice tokrat še bolj množično podprli HDZ. Številni Hrvatje v tujini poudarjajo, da so med domovinsko vojno žrtvovali veliko življenj in prispevali veliko denarja, sedaj pa bi nekateri nanje najraje pozabili.
Predsednik Mesić je že pred volitvami napovedal, da bo podelil mandat za sestavo vlade tistemu, ki mu bo prinesel 77 podpisov poslancev, potrebnih za večino. S tem doslej neobičajnim postopkom je povečal apetite socialdemokratom, ki so se o sodelovanju že dogovarjala z nekaterimi manjšinskimi poslanci in že tudi dobili podporo IDS in HNS. Predsednik SDP Zoran Milanović je včeraj umaknil svojo predvolilno obljubo, da bo v primeru mandatarstva Iva Sanaderja ponudil svoj odstop. To naj bi se zgodilo na kon gresu stranke čez nekaj mesecev. Sicer pa so skupaj z bošnjaškim poslancem razglasili, da so dobili več volilnih glasov kot HDZ in da zato skušajo ustanoviti levosredinsko vlado.
Scenarij SDP je sicer po mnenju večine komentatorjev nerealen. HDZ je namreč dobila relativno večino, pogovarja pa se tudi že o koaliciji s poslanci manjšine, HSU, HSP in HSS-HSLS. Analitiki ob tem poudarjajo, da so manjše stranke programsko veliko bliže SDP kot HDZ in da bodo morebitna koalicijska pogajanja z njimi zelo težka.
Jeziček na tehtnici prihodnje koalicije in njena najverjetnejša članica bo s svojimi osmimi poslanci zagotovo HSS-HSLS. Zaradi posameznih politikov in poslancev, ki so odkrito nasprotovali HDZ, pa utegne morebitnemu strankarskemu dvojčku zgoditi razkol na dve ali tri struje, še razmišljajo analitiki. TINO MAMIĆ
PRIMORSKE NOVICE, nedelja, 25. novembra ob 20:05 (natis v ponedeljkovi številki)
HRVAŠKA Se zmaga nasmiha HDZ ali SDP? - Jeziček na tehtnici bodo glasovi iz tujine
Vzporedne volitve na Hrvaškem so včeraj takoj po zaprtju volišč dale odstotek ali dva prednsoti SDP, ker pa niso upoštevale glasov iz tujine, bo več poslancev verjetno dobila HDZ. Uresničile so se napovedi, da bodo manjše stranke postale še manjše,kar analitiki ocenjujejo za blokovsko delitev.
Taki, sicer neuradni, rezultati pa dokaj odstopajo od rezultatov vzporednih volitev na Hrvaškem, ki so jih objavili sinoči takoj po zaprtju volišč. Ti so našteli odstotek ali dva prednosti socialdemokratski SDP, ker pa niso upoštevali glasov iz tujine, naj bi več poslancev dobila HDZ. Uresničile pa so se napovedi, da bodo manjše stranke postale še manjše, kar analitiki ocenjujejo za blokovsko delitev. Kljub temu pa je dejstvo, da bodo prav glasovi manjših strank jeziček na tehtnici pri sestavljanju bodoče vladne koalicije.
Vse ankete so dale najmočnejšima strankama, levosredinski SDP in desnosredinski HDZ, približno enako število glasov, prvi med 33 in 36, drugi pa približno 33 odstotkov glasov. Prevedeno v število mandatov, bi to pomenilo 61 mandatov za naslednico nekdanjih komunistov SDP, stranki HDZ, ki jo je ustanovil pokojni predsednik Franjo Tudjman, pa štiri ali pet mandatov manj. Ta razlika bi se lahko izničila ali prevesila v korist HDZ Iva Sanaderja, ker bi v sabor lahko prišlo še štiri ali celo sedem poslancev iz tujine. No, po neuradnih rezultatih preštetih glasov do polnoči, pa je bil izid prav nasproten.
Predsedniku SDP Zoranu Milanoviću, ki je nasledil pokojnega socialdemokratskega liderja Ivico Račana, je uspel veliki met, saj ta stranka doslej ni še nikoli dobila toliko glasov kot letos. V primerjavi z zadnjimi volitvami je skoraj podvojila število poslanskih sedežev.
V zadnjih tednih je SDP sicer izgubila precej glasov, po ocenah analitikov tudi zaradi svetovnonazorskih prerekanj in odpora do nekdanjih komunistov.
Med 400.000 hrvaškimi volilci iz tujine je tudi nekaj tisoč hrvaških državljanov, ki živijo in delajo v Sloveniji. Hrvaško veleposlaništvo v Ljubljani je bilo tako včeraj dopoldne polno obiskovalcev iz vse države, ki so želeli voliti. V vrsto pred voliščem so se okrog poldne postavili tudi člani piranskega hrvaškega kulturnega društva Istra, ki so prišli z najetim avtobusom. A kar nekaj jih je ostalo brez glasovnice, saj se niso predhodno registrirali, da ne bodo glasovali na Hrvaškem, ampak v Ljubljani. Razočaranje je bilo veliko, saj so pred štirimi leti glasovali, včeraj pa niso mogli. Uslužbenci veleposlaništva so jim pojasnili, da je registracija novost, s katero so preprečili morebitno dvakratno glasovanje.
“Vedno grem na volitve, ker je to zame dolžnost in čast,” je na vprašanje, ali gre vedno na volitve, odgovoril Branko Hrobat iz Kranja. Podobnega mnenja je bil njegov someščan Milan Boban: “Volitve so zame državljanska dolžnost, zato grem vedno na volitve.” V Sloveniji živi 34 let, volil pa je HDZ, ker ne mara “tistega, kar je bilo prej, ampak tisto, kar je prihodnost”.
Očitke hrvaške levice, ki se je izrekla proti glasovanju v tujini, je po glasovanju pred veleposlaništvom komentiral Ratimir Ranica iz Ljubljane: “Na Hrvaško prihajajo volit iz Srbije z avtobusi in tovornjaki, pa nihče ne protestira. Komunisti pa nasprotujejo, če volijo Hrvati? Prav Hrvatom v tujini domovina izredno veliko pomeni, zato so tudi toliko pomagali v času domovinske vojne. Zdaj pa so nekateri proti diaspori.”
Sicer je bila udeležba v soboto in nedeljo na voliščih v tujini, kjer levji delež predstavljajo Hrvatje v Bosni in Hercegovini, višja kot pred štirimi leti. Čeprav bo dokončno znano, koliko poslancev so izvolili v tujini, šele ko bodo izračunali razmerje. V zadnjem sklicu je diaspora imela štiri poslance, v primeru večje udeležbe pa se utegne to število povzpeti tudi do ducata. Včeraj je do 16. ure samo v Bosni in Hercegovini glasovalo že toliko volilcev kot na prejšnjih volitvah v tujini. To je dober znak za HDZ, ki običajno v tujini zmaga z veliko večino, kar pomeni vsa poslanska mesta.
Kršitev volilnega molka je bilo včeraj veliko, največkrat pa so ga kršili pristaši HDZ. Molk so kršili tudi internetni mediji. Index.hr je tako že pred zaprtjem volišč poročal o delnih rezultatih vzporednih volitev.
TINO MAMIĆ