Swoboda za obe sosedi
Razprava pred prazno dvorano, kosilo odneslo aplavz
Razprava o približevanju Hrvaške Uniji se je začela pred skoraj povsem praznim avditorijem EP. To sicer za ovalno dvorano z 902 sedežema ni nič posebnega, saj se celodnevnih razprav običajno udeležuje le nekaj deset evropskih poslancev. Veliko bolj živahne so seje v manjših dvoranah, kjer se v času zasedanja sestajajo poslanske skupine, odbori in delovne skupine. Velika modra dvorana se napolni šele pred začetkom glasovanj. Ta so združena v blok in so napovedana enkrat na dan.
Včerajšnje glasovanje je trajalo poltretjo uro, resolucija o Hrvaški pa je bila na vrsti zadnja. Poslanci so v tem času dvignili roko več kot 800-krat, saj je bilo prav toliko amandmajev na pripravljena poročila. Naprave za elektronsko glasovanje poslanci uporabljajo samo v primerih tesnega izida. Predsedujoči po dvigu rok za in proti oceni, katerih je več, in pove, da je predlog sprejet ali zavrnjen. Poslanci pa imajo nato pravico, da zahtevajo ponovno poimensko glasovanje s pritiskom na gumb. Po sprejemu poročila poslanci zaploskajo. Včeraj je bil aplavz po sprejemu resolucije o Hrvaški bolj medel, ker se je poslancem mudilo na kosilo. TAM
STRASBOURG
Evropski parlament (EP) je včeraj z resolucijo odločno podprl približevanje Hrvaške k EU, čeprav so vsi omenjali tudi nerešene probleme. Z omembo mejnega spora s Slovenijo so slovenski poslanci EP zadovoljni. S formulacijo, ki omenja pomoč tretje strani, pa je zadovoljen tudi Zagreb.
Resolucija EP priznava “znaten napredek” Hrvaške na poti v EU in jo poziva k zaključku pogajanj pred letom 2009, ko bodo prihodnje volitve v EP. To je prva uradna omemba datuma možnega vstopa Hrvaške v EU, do katere pa lahko pride šele, ko bodo končana pogajanja o vstopu in ko bo sedemindvajseterica rešila zaplet zaradi ustavne pogodbe.
Poročilo, ki ga je pripravil poslanec evropskih socialistov Hannes Swoboda, je doživelo veliko sprememb v preteklih tednih, ko so tako slovenski kot hrvaški politiki na veliko lobirali med poslanci EP. Za to so bile vložene “ure in ure prepričevanj, da so kolegi doumeli” je povedal edini Primorec v EP Borut Pahor (PES/SD). Končno so se glede mejnega spora uspeli dogovoriti o besedni kombinaciji, ki je zadovoljila tako poslance kot obe državi. Swoboda je bil po sprejemu zelo vesel, da je resolucija zadovoljila obe strani ter je poslala Hrvaški in njenim sosedam jasno sporočilo, naj čimprej rešijo te probleme.
Parlament poziva Hrvaško in njene sosede, naj dokončno rešijo odprta vprašanja meja. V primerih, kadar pri odprtih mejnih sporih ni možno najti bilateralnih rešitev s sosednjimi državami, naj se uporabi posredovanje tretje stranke. Še posebej poziva hrvaško in slovensko vlado, naj dosežeta sporazum o vseh njunih nerešenih mejnih vprašanjih ter pri tem upoštevata doslej dosežene sporazume in sklepe Evropskega sveta 17. in 18. junija 2004. Hkrati obe državi prosi, naj se vzdržita kakršnih koli enostranskih dejanj, ki bi lahko ogrozila takšen sporazum.
Alojz Peterle (EPP-NSi), ki je lobiral znotraj največje poslanske skupine Evropske ljudske stranke (EPP), je “vesel, da je slovenskim poslancem s skupnimi močmi uspelo spremeniti poročilo”. Zadovoljen je tudi ker “smo dosegli napredek glede nepremičnin in pomembno omembo doslej sklenjenih sporazumov”. Sklepi evropskega sveta iz leta 2004 se namreč nanašajo na ekološko-ribolovno cono, ki jo je Hrvaška enostransko razglasila lani, z njeno uveljavitvijo pa bi Slovenija izgubila stik z odprtim morjem. Svet je takrat vzel na znanje odločitev Hrvaške, da ekološko ribolovne cone v Jadranu “v nobenem vidiku” ne bo izvajala za članice EU.
“Naš izplen je zelo dober,” je bil pred dvorano EP nasmejan Pahor. Na vprašanje PN, ali je “slovenska reprezentanca” glasovala enotno o vseh amandmajih, je dejal, da so stališča uskladili že v torek na skupnem kosilu, pa tudi sicer so se med seboj “ves ta čas posvetovali”.
Mihael Brejc (EPP-SD) pa je razočaran, ker EP ni sprejel dopolnila, ki omenja tristranski dogovor med Italijo, Slovenijo in Hrvaško in izraža zaskrbljenost zaradi napovedi sabora o uveljavitvi ekološko-ribolovne cone. Podobno je menil Jelko Kacin (ALDE-LDS), ki je včeraj že med razpravo povedal: “Enostranska provokacija nedvomno škoduje verodostojnosti Hrvaške in slabša sicer dobre odnose v regiji.” Svoj govor je sklenil s pozivom: “Ne pozabimo - tudi Bosna, Črna gora in Srbija si zaslužijo evropsko prihodnost.”
Iz Strasbourga TINO MAMIĆ
Primorske novice, 26. aprila 2007