Lekcija ministru
OTOČEC, ČRNOMELJ - Predsednika Türk in Mesić gosta društva slovensko-hrvaškega prijateljstva
Slovenski in hrvaški predsednik, Danilo Türk in Stjepan Mesić, sta se včeraj srečala na Otočcu in predlagala, naj vladi nadaljujeta dogovore na podlagi Blejskega dogovora. To pomeni, da morata državi določiti razsodnika. Tako kot kmeta, ki se ne moreta odgovoriti glede meje na njivah, je pojasnil Mesić: “Kmeta pokličeta komisijo, ki razsodi, nato pa gredo vsi skupaj na večerjo v gostilno.”
Prvo srečanje predsednikov na gradu, ki je bil na reki Krki zgrajen zaradi turških vpadov, je trajalo eno uro - najprej sta Danilo Türk in Stjepan Mesić govorila na štiri oči, nato so se jima pridružili sodelavci. Po tiskovni konferenci, ki jo je spremljalo več deset novinarjev z obeh strani meje, sta predsednika odrinila proti Črnomlju na srečanje Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva.
Predsednika sta novinarjem namenila precej časa, obširno pa sta odgovorila le na štiri vprašanja.
Türk je dvakrat označil izjave slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, da sta državi “praktično prekinili diplomatske odnose” za neprimerne: “Žal smo v zadnjih dneh slišali nekatere izraze, ki niso dobri, kot so prekinitev odnosov, nevarnost katastrofe in take izraze, ki ne sodijo v naš dialog.” Mesić, ki je v zadnjih dneh govoril, da državi ne bosta več prijateljski, pa je pojasnil, da če bi Slovenija Hrvaško ustavila na poti v EU ne le za leto ali dve, ampak za dolgo vrsto let, bi to gotovo ne “poglobilo prijateljstva”, ampak “bi to delovalo katastrofalno na odnose”.
Predsednika sta kot napredek v odnosih označila blejski dogovor premierjev Janeza Janše in Iva Sanaderja, kar bi morali nadaljevati. Dogovor določa, da se za razmejitev državi obrneta na tretjega.
Ekološko-ribolovna cona (ERC) po mnenju Türka ni dvostransko vprašanje, ampak zadeva EU, zato ga je treba reševati v Bruslju. Predsednika zato pozdravljata pobude evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna, ki išče rešitev. Mesić je menil, da bi vprašanja morali rešiti že pred uveljavitvijo ERC. Zavzema se za izhod, ki bo “časten za obe strani”. Vprašal se je, ali je smiselno sedaj zaostrovati odnose med državama glede zaščitne cone, saj v EU, v katero bo vstopila tudi Hrvaška, veljajo veliko strožja pravila. Že v četrtek pa je Mesić povedal, da je veleposlanik EU v Zagrebu postavil pogoj: ERC ali EU.
Mesić je še povedal, da bi morali vsako odprto vprašanje reševati posebej in da je vsako vprašanje rešljivo. Prav pa bi bilo, da se sporov ne bi reševalo prek medijev. TINO MAMIĆ
komentar
Lekcija ministru
Predsednik države je včeraj zelo jasno okrcal zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Kot izkušen diplomat je gotovo vsako besedo dobro premislil in jo hkrati povedal, ne da bi pogledoval v zapiske, ki so mu jih pripravili svetovalci. Obenem s kritiko ministrove “neposrečene” retorike je pohvalil napredek, ki sta ga poleti na Bledu dosegla premierja Janša in Sanader. Blejski dogovor, da se glede meje poišče razsodnika, sta hrvaška javnost in politika pozdravili. Tostran meje je bil odziv bolj mlačen, nekaj politikov pa ga je tudi odklonilo. Že takrat pa se je ocenjevalo, da zaradi hrvaških volitev in slovenskega vodenja EU novih korakov ni pričakovati pred letošnjim poletjem. Slovenska zunanja politika je velikokrat talka notranjepolitičnih obračunavanj. To je verjetno razlog, da Rupel zadnje tedne tako jasno govori o kaznih EU za Hrvaško, ker je sprejela ERC. Ne glede na te razloge pa bi za Slovenijo bilo veliko bolje, če bi se ne oglašal in zadevo prepustil evropski komisiji, da opravi umazano delo. Dokončno se je zapletel, ko je postavil trditev o prekinjenih diplomatskih odnosih, kar je izbilo sodu dno. V tako naelektrenem ozračju, ki vlada predvsem v medijih in političnih krogih obeh držav, je izjava na Hrvaškem pokazala na Slovenijo kot grešnega kozla, da se jim EU odmika. To je bila usluga predvsem Sanaderju in njegovim evropskim pogajalcem, ki so zaradi počasnosti in neučinkovitosti daleč največji krivec, da bo Hrvaška le še s (političnim) čudežem ujela evropski vlak, ki bi jo v tem desetletju pripeljal do Bruslja. Seveda je res, da sta predsednika srečanje imela tudi kot politika. Levičarja, ki sta že pokazala, da jima desni vladi nista najbolj po volji. A dober razlog za tako mnenje so prav neurejeni slovensko-hrvaški odnosi, ki se v treh letih Janševe in štirih letih Sanaderjeve vlade niso kaj dosti premaknili. Zgodbo o nasmejanih predsednikih, ki govorita o dobrih odnosih med državama, v bistvu pa se nič ne premakne, smo že nekajkrat videli. A je ne glede na to njuno sporočilo pomembno, saj lahko kot moralni avtoriteti povesta, da se morata državi dogovoriti o sporih. Dogovor namreč pomeni, da mora vsaka stran v nečem popustiti. Janša ima do volitev še toliko časa, da se kaj premakne. A le, če bo uspel kolega Sanaderja prepričati, da bi hrvaški vlak proti Bruslju v Ljubljani dobil še eno lokomotivo.
Tino
Mamić