labirintdodenarjaeu

Labirint do denarja EU

Milijoni evrov čakajo na tiste, ki bodo najbolje izpolnili goro formularjev in najbolj prepričljivo orisali svoje projekte

Leto dni po vstopu Slovenije v EU je vlada sprejela več ukrepov, ki bodo olajšali birokratske postopke na poti do evropskega denarja. Ves sistem je zelo zapleten, zato smo se odločili poiskati odgovor na vprašanje, kako sploh začeti. Kakšen je prvi korak?

Denar različnih evropskih skladov in programov za Slovenijo se deli preko razpisov ministrstev, Agencije za regionalni razvoj (ARR) in nekaterih drugih ustanov. Vseh razpisov žal ni mogoče dobiti na enem mestu, iskanje pa na srečo ni pretežko, čeprav brez uporabe svetovnega spleta in osnovnega znanja angleščine ne gre.

Iskanje ustreznega razpisa je prva stvar, ki se je moramo lotiti. Nekateri programi so namenjeni predvsem civilnodružbenim organizacijam, drugi lokalnim skupnostim, tretji znanstvenikom in kulturnikom, četrti pa državnim organom. Na Primorskem deluje kar nekaj informacijskih središč, kjer lahko zainteresirane podjetnike napotijo v pravo smer.

Kam naj se obrne podjetnik?

Na prvi pogled so informacije o novih razpisih in pogojih zelo zapletene. Dobrodošli v svetu birokracije, bi lahko rekli. Iskanja primernega razpisa se ne smemo lotiti z vprašanjem “Kateri razpis je namenjen meni?”, ampak z vprašanjem: “Kako se skozi razpis prebiti s svojo dejavnostjo?” Običajno razpis namreč nikomur ni pisan na kožo, ampak je bolj splošne narave. V to pa se lahko “prerine” marsikaj, če sta le obrazložitev in argumentacija pravi. Kakor se to sliši čudno, pa ravno to načelo velja za skoraj vse državne razpise našega planeta. Vsebina postane pomembna šele, ko je primerno predstavljena. To je formalizem, birokratska latovščina, bodo rekli kritiki. Seveda je to res, vendar je to početje odlično plačano ...

Kako deluje?

EU nameni Sloveniji denar, ministrstva pa ga delijo z javnimi razpisi. Osnovne informacije o razpisih posreduje Regionalna razvojna agencija s svojimi podružnicami - na Primorskem sta to šempetrska Regionalna razvojna agencija (RRA) in koprski Regionalni razvojni center (RRC). Skoraj vse informacije je moč dobiti v mesečniku Podjetniški glas Primorske ali v tedenskih elektronskih sporočilih. Oboje brezplačno posreduje RRC.

Še več informacij na enem mestu o evropskih razpisih ima koprski Euro info center (EIC), ki deluje v okviru Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem. Njihove zgledno urejene in pregledne spletne strani so pravi naslov za iskalca primernega razpisa. EIC organizira tudi podjetniške zajtrke o teh temah, posreduje pri sodelovanju s tujimi partnerji in daje informacije o razpisih, zakonodaji in standardih EU. Pomemben podatek je, da je vse našteto brezplačno.

Tretji vir informacij je ljubljanski Center Evropa, zasebna agencija, ki jo je do lani financirala Evropska komisija. Center Evropa, ki ga sedaj delno financira vlada, po telefonu, osebno ali po spletu brezplačno posreduje osnovne informacije o vseh evropskih zadevah. Za konkretnejše informacije o posameznih projektih organizirajo tudi enodnevne delavnice (cena je približno 35.000 tolarjev).

Četrti vir je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), ki svojim članom brezplačno svetuje eno uro tedensko po telefonu ali osebno, sicer pa pisno. Veliko podjetij in posameznikov se vsak dan obrača na GZS z vprašanji, pravi svetovalka v GZS Alenka Zalaznik: “Evropski programi so zapleteni in niso za vsakogar. Veliko podjetij pa to zelo dobro izkoristi.”

Čas in strategija

Posebej na začetku se za osnovno znanje porabi veliko časa. Osnovna zagata je nepovezanost informacij, saj informacije o istih stvareh ponujajo različne organizacije, nihče pa vsega skupaj ne poveže v mrežo. Tudi internetne strani zaradi nepreglednosti ne dajo vseh želenih informacij. Predavanja, delavnice in seminarji zahtevajo še več časa. Porabljeni čas postane še dragocenejši, če komisija oddane prijave ne uvrsti med izbrane. Tudi če se udejanji ta najbolj črn scenarij, pa čas ni bil vržen proč. Neuspešna prijava je najboljša možna izkušnja za naslednji razpis. Naslednjič nov razpis - zaradi predhodnega dolgotrajnega iskanja - najdemo precej hitreje, kar velja tudi za sam postopek prijave. Vaja dela mojstra.

S časom so povezani tudi konkretnejši nasveti o posamezni prijavi. Nikoli ne računajmo na zadnje dneve, saj za nekatere podvige, pa tudi osnovne dokumente, potrebujemo več tednov. Prijave na evropske razpise niso mačji kašelj. Sistematično spremljanje razpisov in prijavljanje imajo ponekod tako urejeno, da se s tem ukvarja več ljudi. Nekatere primorske občine pa, žal, nimajo niti enega človeka, ki bi sistematično spremljal vse evropske razpise ter občinske organe in lokalna podjetja obveščal o konkretnih možnostih.

“Ob pogledu na obsežen seznam dokumentacije za posamezen projekt marsikdo obupa,” pravi Mojca Zajc iz ljubljanskega RR&CO, enega od redkih slovenskih podjetij, ki se s tem ukvarja profesionalno. “Čedalje več podjetij se obrača na nas,” trdi in zagotavlja, da RR&CO svoje storitve zaračunava v razumnih mejah. “Okolje je lahko za prijave podjetij na različne razpise tudi prijazno, če ga podjetja znajo ustrezno izkoristiti. Primer za to je vavčerski sistem za mala in srednje velika podjetja, ki lahko subvencionira stroške svetovanja tudi ob pripravi projekta,” dodaja Zajčeva.

Tudi domžalski Oikos se ukvarja s podobno dejavnostjo, posebej ko gre za okoljske projekte. Na njihovih spletnih straneh se pohvalijo, da so v zadnjih letih za naročnike sestavili za več kot 300 milijonov evrov prijav za različne vire financiranja. Podatek, ki ne potrebuje komentarja. Pa srečno!

TINO MAMIĆ

Informacije o tem, kako do evropskega denarja, ponujajo:

* EIC Koper, tel.: 05/663-77-80, e-pošta:

eic@zrs-kp.si, spletna stran: http://eic.zrs-kp.si

* RRC Koper, tel.: 05/663-75-80, e-pošta: info@rrc-kp.si, spletna stran: www.rrc-kp.si

* RRA Šempeter, tel.: 05/330-66-82, e-pošta: rra.sp@rra-sp.si

* GZS, tel: 01/589-81-99 (ob ponedeljkih med 11. in 12. uro) e-pošta: infopika@gzs.si,

spletna stran: www.gzs.si/Nivo3.asp?IDpm=7836

* Center Evropa, tel.: 080-1950 e-pošta: info@center-evropa.si

spletna stran: www.center-evropa.si

Informacije o skladih EU v Sloveniji so na voljo na spletni strani www.gov.si/euskladi

oblika PDF