VILA RAFUT

drugi članki o vili Rafut v Primorskih novicah

21.02.2005

Laščakovo vilo bo preko ZRC SAZU le dobila Politehnika

Občina mačeha hčeri

Po več letih ugibanj, kaj bo z vilo Rafut in tamkajšnjim eksotičnim parkom, se, kot kaže, zadeva razpleta. V vili bo Politehnika prek Znanstveno raziskovalnega centra SAZU dobila prostore za center podiplomskih študijev, park pa nameravajo odpreti za javnost.

Več let stara zgodba o usodi Laščakove vile in rafutskega parka se je torej začela razpletati. Politehnika je bila za pridobitev te vile v uporabo zainteresirana že takrat, ko se je iz nje izselil novogoriški zavod za zdravstveno varstvo, vendar se zamisel zaradi neodločnosti občinske oblasti ni uresničila. Vila tako že nekaj let sameva in propada, lani pa se je zapletlo še z vzdrževanjem parka, saj je mestna občina enostransko prekinila pred časom sklenjeno pogodbo s Politehniko o vzdrževanju parka za obdobje 50 let. Občina je zatajila tudi pri reševanju lastninskih razmerij, saj je opustila prvotno zamisel, naj bi ministrstvo za zdravstvo, kot lastnik vile in polovice parka (druga polovica je v lasti obline) preneslo lastnino na ministrstvo za šolstvo, tako da bi jo namenili za potrebe univerzitetnih ali podiplomskih študijev. Novogoriški župan Mirko Brulc je pred kratkim celo predlagal, naj bi jo namenili za sedež morebitne bodoče goriške škofije. Politehnika za novogoriško oblast ni bila več v igri, saj, po besedah župana, občina nima denarja za drago in zahtevno obnovo vile. Ampak zgodba se je razpletla drugače. Ministrstvo za zdravstvo je ta del novogoriške lastnine preneslo na ministrstvo za šolstvo, to pa na ZRC SAZU, ki je eden od soustanoviteljev Politehnike. V dogovoru z novogoriško univerzitetno ustanovo naj bi v vili uredili center za podiplomske študije, saj nekatere Politehnika izvaja v sodelovanju s SAZU. Kot je povedal predsednik Politehnike dr. Danilo Zavrtanik, bo SAZU za obnovo vile poskušal pridobiti državni denar, polovico parka pa je že prepustil Politehniki, ki je že začela z vzdrževanjem. "Mi smo si sicer želeli, da bi vilo in del parka pridobila mestna občinam kot je bilo prvotno zamišljeno, vendar smo seveda tudi s tako rešitvijo zadovoljni. Zdaj je na potezi občina, da se odloči, kaj namerava z njenim delom parka." Dejstvo je, pravi dr. Zavrtanik, da mestna občina, ki je pred dobrimi desetimi leti z Inštitutom Jožef Stefan ustanovila Politehniko, v tej zadevi ni nič storila. Čeprav je splošno znana prostorska stiska, s katero se Politehnika srečuje, ki si neprestano išče prostore na drugih območjih Goriške, celo na drugi strani državne meje.        IRENA TUREL

15.03.2006

Laščakovo vilo in park naj bi obnavljali tudi z evropskim denarjem

Lepa vila pričakuje goste

V zvezi z obnovo Laščakove vile, ki jo je ministrstvo za zdravje skupaj z vzhodnim delom rafutskega parka lani predalo v upravljanje znanstveno raziskovalnemu inštitutu SAZU, se nič ne premika. S projektom bi lahko kandidirali na razpisu EU za obnovo kulturnih spomenikov.

Pobudo za to je na občinsko upravo in župana Mirka Brulca pred dnevi naslovil svetnik LDS Črtomir Špacapan, ki sicer vodi Regijsko razvojno agencijo (RRA). Predlagal je, naj se čim prej sestanejo predstavniki mestne občine, ki je lastnica polovice parka, in predstavniki Politehnike ter ZRC SAZU. Pred kratkim sta se namreč s Špacapanom srečala direktor SAZU Oto Luthar in predsednik Politehnike Danilo Zavrtanik. Sklenili so, da bi bilo smotrno obnovo vile in ureditev parka prijaviti na razpis Evropske unije EEA Grant. “Ta razpis, ki je zdaj odprt in je bolj znan pod imenom Norveški sklad, nudi nepovratni denar za obnovo kulturnih spomenikov,” pojasnjuje Špacapan.

Pred tem bi morali, opozarja svetnik, urediti lastniška razmerja glede objekta na vhodu v park in pripraviti načrt za obnovo vile ter ureditev parka. Okvirni predračun za obnovo vile, ki so ga izdelali v SAZU, je ocenjen na približno 300 milijonov tolarjev.

Vila za protokol?

Špacapan meni, da bi v vili lahko uredili prostore za potrebe Politehnike in za različne inštitute, lahko pa bi jo občina uporabljala tudi kot protokolarni objekt. “Trenutno imamo v Novi Gorici le Inštitut Milka Kosa in Škrabčevo knjižnico. Poleg visokošolskih ustanov in Politehnike bi morali ustanoviti vsaj še nekaj inštitutov, če želimo postati univerzitetno mesto,” ugotavlja Špacapan in kot primer navaja inštitut za manjšinska vprašanja, čezmejno pisarno ali morda celo inštitut za arabske študije. Po njegovem bi z obnovo morali pohiteti, saj bosta sicer vila in park začela propadati.

Za mnenje smo vprašali župana, ki soglaša s stališčem, da je treba ta kulturni spomenik čim prej obnoviti. “Problem lastništva omenjenega objekta na vhodu v park že rešujemo z lastnikoma - krajevno skupnostjo Nova Gorica in Zavarovalnico Triglav. Upamo, da bomo to rešili v korist občine,” pravi in dodaja, da so v navezi tudi z vladnimi službami glede možnosti financiranja obnove z evropskim denarjem.

“V prihodnjem letu bo mogoče koristiti precej tega denarja za revitalizacijo gradov in drugih objektov, ki sodijo med kulturne ali zgodovinske spomenike. V ta okvir sodi tudi Laščakova vila. Treba se bo povezati s Politehniko in SAZU in pripraviti ustrezen program za objekt. Pri tem lahko pomembno vlogo odigra tudi RRA,” pojasnjuje župan.

Več projektov

Poleg vile Rafut namerava RRA na razpise finančnega mehanizma evropskega gospodarskega prostora in norveškega mehanizma za obdobje 2004-2009 prijaviti še obnovo osrednjega dela dvorca Coronini v Šempetru ter gradu Rihemberk. V šempetrski občinski upravi so povedali, da se o prijavi dogovarjajo, za grad Rihemberk pa so se v RRA po besedah Špacapana doslej pogovarjali s krajevno skupnostjo Branik, z najemnikom gradu in mestno občino.

V Šempetru sicer že zbirajo projektno dokumentacijo, gradbeno dovoljenje naj bi dobili v nekaj mesecih, dvorec pa naj bi adaptirali v drugi polovici leta. Ta dela naj bi stala pol milijarde tolarjev in v RRA se nadejajo 300 milijonov tolarjev evropskega denarja. EU namenja za tovrstne naložbe Sloveniji v petih letih 14 milijonov evrov. Za vsak projekt bi iz omenjenih skladov lahko dobili najmanj 60 odstotkov potrebnega denarja.

IRENA TUREL,

AMBROŽ SARDOČ

 

01.09.2006

 Znamenite Laščakove vile še ne bodo obnavljali - Bo pomagala vlada?

Vila čaka na Evropo

Znamenite, a dotrajane novoislamske Laščakove vile v parku Rafut, v kateri bodo prostori za podiplomski študij Univerze v Novi Gorici, letos ne bodo obnavljali. Če hoče ZRC SAZU uspeti na evropskih razpisih, mora do konca leta izdelati projekte in dobiti gradbeno dovoljenje. Želijo si še, da bi vlada projekt uvrstila v strateški načrt razvoja Slovenije.

Čeprav se o obnovi vile goriškega arhitekta Antona Laščaka govori že leta, o njej še vedno ni ne duha ne sluha. Vilo, ki je bila nekdaj v rokah ministrstva za zdravje, si je sicer prizadevala dobiti mestna občina, a jo je ministrstvo, skupaj z vzhodnim delom rafutskega parka, pred dvema letoma predalo v upravljanje ZRC SAZU, ki je soustanovitelj Univerze v Novi Gorici.

Z vilo imajo tudi novi lastniki velike načrte. Čeprav natančnega programa še niso določili, nameravajo v njej urediti prostore za podiplomski študij, referat za seminarje in za mednarodno sodelovanje, je povedal direktor ZRC SAZU Oto Luthar.

Ker utegne obnova stati več, kot so računali doslej, si želijo pomagati z denarjem evropskih skladov. “Že nekaj časa čakamo, da Slovenija in Švica podpišeta sporazum in da bo odprt razpis tako imenovanega švicarskega mehanizma. Jeseni se bomo dogovarjali tudi s švicarskim veleposlaništvom. Če pa se hočemo uspešno prijaviti, moramo pripraviti projekte in pridobiti gradbeno dovoljenje,” je pojasnil Luthar, ki ne izključuje še ene možnosti, da bi se prijavili na razpis Evropske unije EEA Grant oziroma tako imenovanega norveškega mehanizma. Skupaj s Politehniko vlado prepričujejo, naj obnovo uvrsti v strateški načrt razvoja Slovenije.

Scenarijev za obnovo dotrajane vile z minaretom je na papirju veliko, največ pa bo odvisno prav od ažurnosti novih lastnikov in državnih organov. Če do konca leta ne bodo dobili gradbenega dovoljenja, se lahko še eno leto za evropskim denarjem, in s tem za obnovo prestižne vile, najverjetneje obrišejo pod nosom. Predvsem, ker po Lutharjevih besedah za naložbo nimajo lastnega denarja. Direktor pa kljub stiski s časom ostaja optimist. “Vilo in park sedaj vzdržujemo. Oblikujemo tudi vlogo za švicarski razpis. Če v doglednem času ne najdemo celovite rešitve, bomo za obiskovalce odprli vsaj park, katerega delna lastnica je tudi mestna občina.” Čeprav Luthar pravi, da so oboji zainteresirani za sodelovanje, pa je bilo prav tega v zadnjem času opaziti bolj malo.

MITJA MARUSSIG

Ob fotografijah:

Po okvirnem predračunu obnove, ki so ga izdelali kmalu po prevzemu, bi jih ta stala 277 milijonov tolarjev, a Luthar priznava, da bi zanjo utegnili porabiti več denarja.

Vilo, v kateri se bodo izobraževali študenti, že načenja zob časa

Foto: arhiv PN

 

Ponatis člankov ali dela vsebin je možen samo ob dogovoru z avtorji ali s Primorskimi novicami.

(c) Primorske novice 2006