Avstrijski čudež - slovenski zgled
Kako se bogata Avstrija sooča z nacionalizmom in fundamentalizmom
“To bo mega promocija za Slovenijo,” je za slovensko predsedovanje EU napovedal Valentin Inzko. Dolgoletni diplomat države, ki je uniji predsedovala leta 1998 in lani, tretjič pa bo prišla na vrsto leta 2019, pravi, da država šele po predsedovanju postane prava članica unije. Slovenija bo glas in naslov Evrope. Pripravlja se zelo resno in profesionalno, zato nimam nobenih pripomb. Naj omenim le to, da ko smo mi predsedovali, svojih tem nismo postavljali v ospredje, pa čeprav so bile za nas pomembne.
Danes ima Avstrija osem milijonov prebivalcev, med katerimi je kar milijon tujcev. Polovica otrok v dunajskih šolah je tujcev.
Valentin Inzko je Slovencem čestital ob včerajšnji obletnici članstva v ZN in dnevu slovenske diplomacije. Spomnil je, da je VS ZN pred 15 leti predsedovala ravno Avstrija.
TAM
Primorske novice, 23. maja 2007
Koprsko pristanišče je avstrijsko okno v svet. Slovenci so največji kupci avstrijskega blaga, blagovna menjava Avstrije s Slovenijo pa je večja od menjave z vsemi skandinavskimi državami, je primorskim gospodarstvenikom povedal avstrijski veleposlanik Valentin Inzko. Kot koroški Slovenec je opisal tudi renesanso slovenščine onkraj Karavank.
Avstrijski veleposlanik v Ljubljani Valentin Inzko se je na povabilo Banke Koper in Vojka Čoka srečal s primorskimi gospodarstveniki. Predstavil je zgodovinski razvoj Avstrije od poraza v prvi svetovni vojni do danes, ko je postala tretja najbogatejša država v EU. Politiki obeh taborov, levo in desnosredinskega, ki so bili v času priključitve k nacistični Nemčiji zaprti v taborišču Dachau, so se dogovoorili, da bodo - če bodo preživeli vojno - skupaj ustvarili novo neodvisno državo. To se je tudi zgodilo, pa čeprav so na vsa vodilna mesta vse do leta 2000 postavljali po dva direktorja - enega z leve, drugega z desne, je pojasnil Inzko.
Tako kot v vseh državah Evrope je tudi v Avstriji med 5 in 15 odstotkov ljudi, ki se bojijo tujcev, je ocenil in opisal fenomen političnega uspeha koroškega svobodnjaškega politika Jörga Haiderja. Njegova desničarska stranka je na volitvah komajda vstopila v parlament, kar je zasluga glasov na Koroškem, kjer je dobila 22, medtem ko ji je v vsej državi zaupalo manj kot dva odstotka glasov. “Avstrija je pozabila na majhne ljudi,” prav tem pa Haider namenja veliko pozornosti, je njegovo priljubljenost razložil Inzko. Glavarju je priznal tudi zasluge za slovensko manjšino (podpora zasebnim dvojezičnim vrt-cem, celodnevnemu radijskemu programu v slovenščini in slovenski trgovski akademiji). Haider mu je nekoč povedal, zakaj ima tako skrajna stališča: “Jaz to govorim svojim ljudem, ne vam.” Gre za politični marketing, kjer so vse izjave podrejene večjemu številu glasov na volitvah, je razložil veleposlanik. Za Haiderja pa napoveduje, da bi se s privolitvijo v dogovor o dvojezičnih krajevnih napisih vpisal v zgodovino.
Na avstrijskem Koroškem je pred stoletjem živelo 100.000 Slovencev, danes pa le še 12.000. Kljub temu je slovensko govorečih ljudi več: 23.000 jih obiskuje dvojezične maše, 40.000 pa jih posluša slovenski radijski program. V Svečah, Inzkovi rojstni vasi, je pred dobrimi desetimi leti dvojezično šolo obiskovalo 14 odstokov vseh otrok, letos pa jih bo že 40. “Slovenščina je postala - naj mi dame ne zamerijo - seksi, atraktivna in moderna. Prvič v zgodovini se na avstrijskem Koroškem tudi finančno splača učiti slovensko,” je bil slikovit veleposlanik. Današnja mladina se je prebudila, opisuje generacijske spremembe v zadnjih letih: “Moja babica se je Haiderja še bala, sin pa vzame transparent in gre demonstrirat. Slovenci se Haiderja ne bojijo več.” Na Koroškem se trenutno slovenščine uči 4000 mladih, okoli 300 Korošcev pa se vsak dan vozi v službo v Ljubljano. “Najboljše za manjšino je, da je Slovenija privlačna država, je ocenil.
Inzko govori o avstrijskem čudežu, ko se je država iz ruševin dveh svetovnih vojn povzpela tako visoko. Pri razvoju države je v zadnjih letih zelo pripomogla tudi EU. Enajst let po vstopu je učinek zelo velik. “Dobro je, da nam nekatere stvari povedo ljudje od zunaj. Brez EU tudi pokojninske reforme ne bi naredili,” je Inzko opisal spremembe od leta 1995. Država veliko dolguje tudi priseljencem. Zaradi številnih priseljencev iz Bosne in Hercegovine so muslimani postali druga najmočnejša verska skupnost v Avstriji: “Imajo svojo džamijo na Dunaju in davkoplačevalci plačujemo islamskim veroučiteljem za poučevanje verouka v šoli.” V času svetovnega boja proti terorizmu islamskih fundamentalsitov Inzko razlaga: “Če imaš učitelje, ki učijo v javnih ustanovah, veš, kaj učijo. Če pa bi poučevali v kakih skrivnih molilnicah, nimaš nadzora. Na ta način se prepreči sovražni govor, ki ga je v teh krogih v Nemčiji in Britaniji zelo veliko.” Pravi, da ima avstrijski politični vrh redne stike z muslimanskimi verskimi voditelji. V primeru konfliktov se potem Avstrija ne vmešava, ampak pokliče predsednika islamske skupnosti, da posreduje. Tako je na Tirolskem kljub nasprotovanju lokalnega prebivalstva zrasla mošeja z visokim minaretom, dodaja. TINO MAMIĆ