Cone namesto morja
SREDOZEMLJE
Vse več enostransko razglašenih izključnih ekonomskih pasov
Že v nekaj letih se utegne zgoditi, da ne v Jadranu ne v Sredozemlju ne bo več niti enega košča mednarodnega morja več, meni strokovnjak za pomorsko pravo Mitja Grbec.
Sredozemske države druga za drugo razglašajo zaščitne ekološke, ekološko-ribiške in ribiške cone. Verižna reakcija vlad obmorskih držav je posledica bojazni, da izključne gospodarske cone ne bi prej razglasila kaka druga država.
Razglasitvi španske ribiške cone leta 1997 je sledila francoska ekološka. Italija je pripravila zakon, s katerim lahko razglasi cono, zaradi francoske in hrvaške ekološko-ribolovne cone (ERC). Slovenija je svoj ekološki pas razglasila zaradi Hrvaške in Italije. Hrvaška, ki bo z novim letom uveljavila cono tudi za članice EU, pa svojo odločitev argumentira s tem, da tudi članice unije razglašajo svoje gospodarske pasove.
Jadransko morje je le zaliv Sredozemskega, ki je tudi zelo zaprto zaradi ozke povezave z Atlantskim (Gibraltarska ožina) in Indijskim oceanom (Sueški prekop). “Tu že manjša tankerska katastrofa lahko povzroči ekološko katastrofo neslutenih razsežnosti,” pojasnjuje mag. Mitja Grbec, predavatelj na mednarodnem inštitutu za pomorsko pravo na Malti.
Po mnenju številnih strokovnjakov spada Jadran med zaprta ali polzaprta morja. Grbec je prepričan, da je enostranska razglasitev izključnega gospodarskega pasu v nasprotju s konvencijo OZN o pravu morja: “Trenutna praksa razglašanja morskih pasov v Sredozemskem in Jadranskem morju je v nasprotju z namenom, če ne celo z določili devetega poglavja konvencije.”
Države bi se o tem morale prej uskladiti, pravi Grbec. Kot rešitev pred-laga, da se države uskladijo in razglasijo skupne cone ali pa jih ustanovijo hkrati ob vnaprej določenih mejah in pravnem režimu.
Hrvaška ERC in slovenska ekološka cona pa nimata samo nedoločene medsebojne meje, ampak je vprašanje tudi, kje se bosta coni stikali z italijansko cono. Ta namreč ne sledi črti epikontinentalnega pasu, ampak sredinski črti Jadrana. Nedoločene meje namreč lahko hitro pripeljejo do sporov ali incidentov.
Če bo z novim letom hrvaška ERC uveljavljena in ko bo italijanski predsednik podpisal zakon o ekološki coni, se bo odprto morje na Jadranu začelo šele pri hrvaško-črnogorski meji.
Če pa bi zgledom Hrvaške, Italije in Slovenije sledili še Črna Gora in Albanija, odprtega morja v Jadranu sploh ne bi bilo več.
TINO MAMIĆ
1997 Španija: zaščitna ribiška cona
2002 Francija: ekološka cona
2003 Hrvaška: ekološko-ribiška cona
2005 Italija: predlog zakona o ekološki coni
2005 Slovenija: zaščitna ekološka cona
Jugoslavija in Italija sta si morsko dno Jadranskega morja razdelili leta 1968. To je epikontinentalni pas pod morjem, ki se začenja onkraj 12 milj širokega pasu ozemeljskih voda. Za morje nad njim je veljal režim odprtega morja. Izključna ekonomska cona pa pomeni, da si država jemlje pravico do izkoriščanja in raziskovanja morja ter postavljanja umetnih otokov. Druge države imajo še vedno pravico do svobodne plovbe, preletov in postavljanja podmorskih kablov ali cevovodov. Posledice polne uveljavitve hrvaške ERC za Slovenijo so: manjša svoboda plovbe, za ribolov v ERC Hrvaška izdaja dovoljenja, znanstveno raziskovanje morja je možno le s soglasjem Hrvaške.
Primorske novice 18. oktober 2007