Novi časi za zamejstvo
Dvojezičnost prihaja tudi v središča Trsta, Gorice in Čedada
Petkov preskok rimske vlade čez zadnjo veliko oviro do vidne dvojezičnosti je v zamejstvu in Sloveniji doživel veliko odobravanje. V nacionalističnih krogih na Tržaškem niso navdušeni nad seznamom občin, ki ugotavlja tradicionalno prisotnost slovenske manjšine tudi v Čedadu, Gorici, Trstu in Miljah. Tudi zaradi dopustov pa protesti niso zelo glasni.
“Odobritev seznama je ena od poglavitnejših postavk celotnega zaščitnega zakona za našo manjšino, saj prvič zakonsko definira teritorij zaščite. S tem sta vlada in levosredinska koalicija udejanili obljube, ki sta nam jih dali v začetku mandata,” je bil vesel predsednik krovne organizacije SKGZ Rudi Pavšič.
Komentar
Za naslednje dneve Pavšič pričakuje še kakšno drugo uresničitev zaščitnega zakona in za slovensko manjšino v Italiji in napoveduje “nove čase”.
Tudi predsednik druge krovne organizacije Drago Štoka (SSO) je zadovoljen: “Vlada je končno potrdila seznam občin in s tem priznala temeljno pravico Slovencem v Italiji, da lahko uporabljajo svoj jezik v vseh dimenzijah, ki jih predvidevajo italijanska ustava, Londonski in Osimski sporazum.”
Predlog vladnega odloka vsebuje seznam 32 občin iz dežele Furlanije-Julijske krajine (FJK), ki pridejo v poštev za zaščitni zakon. Za vsako občino je priložen datum, s katerim je v skladu z zakonom vsaj tretjina občinskih svetnikov zahtevala vključitev občinske uprave v seznam zakona številka 38 iz leta 2001. V odloku je tudi pojasnilo paritetnega odbora glede rabe slovenskega jezika v javni upravi. Za središče Trsta to pomeni ustanovitev enega ali več slovenskih uradov za državljane, v obrobnih delih občine pa morajo sprejeti potrebne ukrepe za dvojezičnost. Posebne urade morajo odpreti tudi v središčih Gorice in Čedada, v predmestjih Gorice pa velja splošna dvojezičnost, kjer bodo prebivalci z državnimi uradniki lahko komunicirali v slovenščini ali italijanščini.
“Če sodimo po umirjenih reakcijah in ocenah vladnega sklepa o seznamu občin za zaščitni zakon, se v Trstu in deželi stvari res spreminjajo na bolje, kar je gotovo spodbudno,” komentira tržaški Primorski dnevnik, a poudarja grenke občutke zaradi neuspešnih prizadevanj prejšnjega paritetnega odbora pri vladi Silvia Berlusconija, ki je “pod odločilnim vplivom desnice in s pomočjo državne birokracije vseskozi bojkotirala izvajanje zakona”.
Poslanec Nacionalnega zavezništva (NZ) Roberto Menia pa je pozval župane, naj preverijo možnost za prizive proti petkovemu sklepu osrednje vlade. Premier Romano Prodi se je po mnenju desničarskega poslanca preprosto požvižgal na čustva in potrebe deželne skupnosti ter klonil pred maksimalističnimi zahtevami tako imenovanega paritetnega odbora. Menia je prepričan, da hoče vlada s tem ukrepom vsiliti dvojezičnost v vseh 32 občinah.
Poslanec NZ poziva predsednika republike Giorgia Napolitana, naj ne podpiše seznama občin ter hvali vlado Berlusconija, ki je nekajkrat zavrnila seznam občin. Vse skupaj po njegovem predstavlja žalitev za italijanska čustva v teh krajih. Oglasil se je tudi deželni svetnik NZ in član paritetnega odbora Adriano Ritossa, ki očita vladi “prenagljeno odločitev”.
TINO MAMIĆ
TinoMamić
Seznam mora še podpisati predsednik republike Giorgio Napolitano, računsko sodišče pa objaviti v uradnem listu, kar naj bi se zaradi dopustov zgodilo do konca septembra.
Čeprav je že novi paritetni odbor nakazoval, da se je rimska vlada odločila zaščitni zakon o Slovencih v Italiji premakniti z mrtve točke, pa temu nismo verjeli, dokler ni prejšnji teden potrdila seznama občin, v katerih bo zakon veljal. Za italijansko politiko do manjšine (podobno velja tudi za druge vlade in njihov odnos do manjšin) namreč velja, da lepe besede ne pomenijo prav nič. Manjšina lahko vsako vladno obljubo vzame resno šele, ko je izpolnjena.
Ponovno se je izkazalo, da je za zamejce bolje, če v sosednjih državah vladajo lev(osredinsk)e vlade. Čeprav po dolgih mukah in letih, je v Italiji zaščitni zakon sprejela levosredinska vlada. Nato je izgubila volitve in zakon je bil pet let pod vladavino Berlusconija zamrznjen. Nova levosredinska Prodijeva vlada je nato za odtajanje potrebovala dobro leto dni in v petek se je izkazalo, da je beseda meso postala. Novih zapletov sicer ni pričakovati, kar pa ne pomeni, da bo dvojezičnost hitro zaživela.
Računati moramo namreč še na birokratske, človeške in politične dejavnike, ki utegnejo pomešati štrene.
Na srečo zamejcev tostran meje ni več neka večnacionalna in totalitarna državna tvorba. Kot moralna opora manjšine je namreč tu demokratična država in članica EU, slovenščina pa uradni jezik evropske zveze. (To ne opravičuje premajhne politične pozornosti Ljubljane do zamejstva, ki velikokrat predstavlja le še proračunski problem.)
Da se vse skupaj počasi le premika, lahko opazimo tudi navadni ljudje.
V zamejstvu rad naročim kapučin v slovenščini. Čeprav moram včasih zaradi zabodenega pogleda izza točilnega pulta “dva kapučina” prevesti v “due cappuccini”, je tega v zadnjih letih manj. V nedeljo sem tako v baru pod Višarjami - kjer je agresivna romanizacija nekdanje staroselce spremenila v ljudi, ki materinščino v javnosti uporabljajo zelo redko - dobil kapučin brez prevajanja in zavijanja z očmi.
Malo naprej, pred neko gostilno, so postavili tri jambore z zastavami. Slovenska, avstrijska in italijanska trobojnica vihrajo bolj zaradi privabljanja tujih turistov kot pa zaradi prisotnosti treh narodov v Kanalski dolini. A nič zato. Pomembno je, da plapolajo in oznanjajo, da Slovenci niso neka anonimna skupina “tujerodcev” ali “Slavov”, ampak sosedje.