tedenevrope2008
Teden Evrope 2008
KOMENTAR
Evropska samozavest
Štiri leta, ki jih je Slovenija prehodila v evropski zvezi, bodo v marsičem nepozabna. Najprej so nam ukinili carino, nato uvedli evro in slednjič odpravili mejne kontrole.
SLOVENIJA, PRIMORSKA Slovenija je vstopila v peto leto članstva v EU - Začetek tedna Evrope
Združeni v raznolikosti
Danes se začenja teden Evrope, ki ga bo Slovenija praznovala že petič. V štirih letih od vstopa je privzela evro, vstopila v schengen, letos pa se je kot prva novinka postavila na mesto predsedujoče sedemindvajseterice. Ob dnevu Evrope, 9. maju, bo posebej slovesno v Ljubljani, pa tudi na Primorskem.
Za praznik dela je Slovenija, tako kot devet drugih srednje in južnoevropskih držav, praznovala četrto obletnico vstopa v EU. Za slovenski vstop v EU je marca 2004 na referendumu glasoval vsak deveti volilec, česar ni presegel noben drug referendum v samostojni državi (le za odcepitev od Jugoslavije je na referendumu glasovalo 95 odstotkov volilcev).
Slovenija je v tem trenutku sredi opravljanja največjega diplomatskega projekta po osamosvojitvi, predsedovanja Svetu EU, ko vsak minister slovenske vlade usklajuje skupne dejavnosti 27 ministrov (Svet EU), predsednik vlade Janez Janša pa 27 voditeljev držav (Evropski svet). Predsedovanje je ogromen finančni, kadrovski in logistični zalogaj. Čeprav je v tem trenutku s strani političnih analitikov veliko več pohval kot kritik na slovensko predsedovanje, pa bo pravi čas za oceno projekta konec junija, po koncu vrha voditeljev EU.
Prednostna naloga naše države kot članice zveze do leta 2013 je sicer uspešno črpanje iz evropskih razvojnih skladov. Po tem letu bo namreč Slovenija prenehala biti država, ki več denarja prejme kot vloži. Po začetnih težavah s črpanjem se Slovenija trenutno uvršča v vrh po učinkovitosti črpanja sredstev.
EU je lani praznovala pol stoletja obstoja. Leta 1957 je bila namreč podpisana Rimska pogodba. Glavni razlog nastanka gospodarske in politične zveze je bil preprečitev nove francosko-nemške vojne. Na pogorišču druge svetovne vojne je tako nastala energetska zveza (za premog, jeklo in atomsko energijo), ki je s tesnim sodelovanjem zagotovila najdaljše obdobje miru na evropski celini. V Evropi po letu 1945 ni bilo nobene vojne več, razen v državah, ki niso bile članice EU. Idejo o EU je 9. maja 1950 podal francoski zunanji minister Robert Schuman (rojen v Luksemburgu, odraščal v nemško govorečem vzhodnem delu Francije). Njegov predlog, znan kot “Schumanova deklaracija”, se šteje za začetek oblikovanja tega, kar je zdaj Evropska unija.
Danes si EU prizadeva za sožitje tudi izven svojih meja. Njeno uradno geslo je “združeni v raznolikosti”. EU je tako vodilna svetovna sila na področju ekologije in pomoči revnim državam. V petek se je, denimo, sestal bližnjevzhodni kvartet (EU, Rusija, ZDA, OZN), ki si prizadeva za vzpostavitev miru med Izraelom in Palestino. Predsednik Evropskega sveta Janez Janša pa se bo skupaj s predsednikoma Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom in predsednikom parlamenta Hans-om-Gertom Pöttteringom danes v Bruslju sestal z 21 verskimi voditelji krščanskih, židovskih in islamskih skupnosti v Evropi. TINO MAMIĆ
Brez problemov seveda ne gre. Posebej na zahodu; geografsko bolj Tino Mamić
pravilno bi rekli na jugu, saj ima večji del Italije Slovenijo na severu. Spomnimo se, kako so goriški desničarji hoteli na mejne prehode postaviti kamere. Ali pa na izjavo novopečenega notranjega ministra v Berlusconijevi vladi, da bi morali zaradi priseljevanja iz Romunije ponovno zapreti schengensko mejo s Slovenijo. A vendar tovrstnih izjav ne smemo jemati resno. Gre namreč za povsem notranjepolitične izjave politikov, ki se zelo dobro zavedajo, da njihove besede nimajo nobene realne podlage. Bodoči notranji minister tudi dobro ve, zakaj o tem govori v Rimu in ne v Bruslju: v večnem mestu so mu ploskali, medtem ko bi se mu v evropski prestolnici smejali.
Tudi za nas je zato najbolje, da tovrstne izjave jemljemo kot provokacije, čeprav hkrati nikakor ne smemo biti tiho.
Da bo sčasoma bolje, smo lahko povsem prepričani, saj nam to dokazujejo številni primeri iz evropske zgodovine; tudi v zadnjih štirih letih.
Slovenska integracija v EU tako ni prinesla le slave vojvodini Kranjski, ampak je prinesla samozavest tudi drugim deželam, kjer živi slovenski rod.
Slovenščina je tako danes eden od 23 uradnih jezikov 500-milijonske EU. Za zamejce, katerih materinščina je bila desetletja nezaželena, je to v odnosu do večine pomembno zunanje priznanje. Povečanje števila različnih dvojezičnih napisov v Furlaniji-Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem v zadnjih letih je velik dosežek. Tudi (pre)napolnjenost dvojezičnih šol se je še pred nekaj leti zdela utopija. A še večji dosežek od obojega je, da je manjšina postala samozavestnejša.
Medtem ko je dan Evrope za Francoze in Nemce simbol konca medsebojnih vojn, je za Slovence simbol padca meja, ki so desetletja delile narodno telo. Tako kot vsa Evropa pa se je tudi Slovenija začela zavedati, da za zagotavljanje sožitja ni dovolj le skrb za nacionalne (in tako imenovane avtohtone) manjšine. Evropsko leto medkulturnega dialoga je posvečeno tudi sožitju z neavtohtonimi manjšinami, ki se od večine ne ločijo samo zaradi drugega jezika.
Prihajajoči teden Evrope, ki poudarja raznolikost in sožitje, je zato pomemben tudi pri nas.