hitlerjevadolgasenca

Razstava Muzeja novejše zgodovine o nacističnih zločinih v slovenskih deželah na zanimiv način prikaže to tragično obdobje prejšnjega stoletja. Predmeti in fotografije izpred šestih desetletij oživijo zaradi osebnih zgodb posameznikov.

Leta 1941 se je za Slovence začelo najtemačnejše obdobje v nacionalni zgodovini. Nemška zasedba Koroške leta 1938, Gorenjske in Štajerske tri leta pozneje, Primorske in Dolenjske pa leta 1943 je vsakemu petemu prebivalcu Slovenije prinesla zapor, izgnanstvo ali mobilizacijo. V številkah to pomeni 300.000 ljudi. Nemške okupacijske oblasti so “evtanazirale” 600 duševnih bolnikov, usmrtile 3000 talcev in 9000 internirancev. Vsak deseti prisilno mobiliziran v nemško vojsko se ni vrnil domov (15.000 moških).

Razstavo so avtorji pod vodstvom dr. Jožeta Dežmana zasnovali na sodobnejši način. Namesto neskončnih panojev s fotografijami in besedili, obiskovalca pričakajo predmeti, povezani v zgodbe, dopolnjene z zvokom in gibljivo sliko.

Pričevanja posameznih žrtev, med katerimi so tudi primorski priimki, so na več televizijskih ekranih. Prikazani drobni dogodki, ki so jih posamezniki doživeli, obiskovalca nagovorijo in bolj prepričajo kot suhoparne številke, pa čeprav so strašljivo visoke.

Do 15. aprila je poleg razstave na ogled 450 fotografij iz nacionalsocialističnega taborišča Mauthausen. Ker so bili posnetki po koncu vojne razneseni po vsem svetu, večji del teh vizualnih pričevanj do zdaj širši javnosti še ni bil dostopen. Tako je prvič na enem mestu zbrano obsežno fotografsko gradivo originalnih negativov in kopij iz Francije, Avstrije, Španije, Češke in ZDA.

Zadnje poglavje razstave prikazuje trpljenje žrtev nacizma v povojni Jugoslaviji: repatriacije, izgoni, drugorazrednost in diskriminacija žrtev (posebej preživelih mobilizirancev v nemško vojsko), dachavski procesi.

Razstava Hitlerjeva dolga senca, ki jo vsak dan obiskujejo šolske skupine, bo odprta do konca julija.

TINO MAMIĆ