intervju:janezjansa(sds)

Predsednik demokratov (SDS) Janez Janša, ki je bil še pred enim letom predsednik Evropskega sveta (ES) in slovenski premier, je danes vodja opozicije. Je oster kritik vlade zaradi njenega počasnega ukrepanja v času poglabljajoče se gospodarske krize in številnih kadrovskih zamenjav. Kljub sproščenemu pogovoru pa Janša o svoji zasebnosti ne govori. Ob glasnem ugibanju o morebitni poroki se samo namuzne in odvrne, naj kar ugibamo še naprej.

* Pred letom dni ste bili v tem času v središču medijske pozornosti. Kako se počutite v opoziciji?

“Osebno zelo dobro. Takšna medijska pozornost je predstavljala izjemen pritisk, kar vpliva tudi na osebno življenje. Spom nim se razprave iz časa potrjevanja liz bonske strategije na ES, ko je - mislim, da portugalski premier predlagal, da bi pred sedovanje podaljšali na eno leto. Zaslišalo se je glasno mrmranje (smeh). Potem pa ga je nemška kanclerka Merklova vprašala, če se zaveda, da enoletnega mandata večina ne bi preživela. Vodenje vlade je lažje, pred stavlja približno polovico takega napora. Osebno pa sem zadovoljen, da imam več časa zase. Tudi v stranki lahko postorim stvari, ki jih prej nisem mogel. Po drugi strani pa me jezi, ko gledam stvari v državi, ki bi se jih dalo veliko bolje narediti. Bre zposelnost raste bolj, kot bi bilo to nei zogibno, gospodarska kriza se poglablja, ukrepi, ki bi jo ublažili, pa niso sprejeti.”

Nagrajeni novinarji

* Kaj pa medijska pozornost? Je te danes precej manj kot lani?

“V našem mandatu ta ni bila dobra (smeh). Mediji so večinoma vsako potezo naše vlade prikazovali kot slabo, če pa smo naredili napako, so jo razglasili za zločin. Predvsem pa niso uporabljali enakih vatlov za enaka dejanja. Normalno in prav je, da so mediji kritični do oblasti. Ko pa so mediji bolj kritični do opozicije kot do oblasti, to ni normalno. Na žalost smo sedaj spet v tem stanju.”

* Ampak prav vam očitajo, da ste si medije podredili ...

“Ti očitki so se pojavili takrat, ko so mediji našo vlado izjemno kritizirali. To dejstvo pove vse o tem očitku. Danes mediji vlado kritizirajo zelo selektivno. Nekateri jo pov sem odkrito podpirajo tudi v vseh napakah, oziroma v tem, da ne ukrepa, čeprav bi morala. Očitkov na to ni slišati veliko. To pove vse o kapitalsko-medijsko-političnih povezavah, ki vladajo v Sloveniji.”

* Ali vidite v ozadju nekaterih medijskih sprememb, denimo v novemu direktorju STA, razvpito novinarsko peticijo? Ali vla da sedaj nagrajuje podpisnike peticije, ki je bila usmerjena proti vam?

“Gotovo. Pahorjeva stranka danes s fun kcijami nagrajuje ljudi, ki so predlani po Evropi širili strah pred Slovenijo, češ da bo slovensko vodenje EU z našo vlado pred stavljalo nevarnost za EU. Takrat je Pahor trdil, da njihova stranka nima nič s tisto peticijo, danes pa nagrajuje njene pod pisnike.”

Števec kadrovskih zamenjav pa še kar teče ...

* Vaš števec Pahorjevih neupravičenih kadrovskih zamenjav kaže 87 ljudi. Koliko je to v primerjavi z vašimi menjavami?

“Ta vlada vse od nastopa pospešeno menjuje vse, kar ne diši po njihovi politični barvi. Na mesta zamenjanih postavlja ljudi iz vladnih strank. Ne pravim, da vlada te pravice formalno nima. Je odgovorna za stanje v državi in glede na to ima pris tojnosti in odgovornosti na kadrovskem področju. Vendar pa gre v tem primeru za veliko volilno prevaro. Pahor je pred vo litvami dvakrat na dan zatrjeval, da pod ravnijo državnih sekretarjev ne bo nikogar zamenjal, razen če se mu dokaže krivda. Nobenemu od naštetih ljudi na našem ka drovskem števcu krivda nikjer ni bila do kazana, še najmanj na sodišču, pa so bili vseeno najprej javno oblateni, nato pa za menjani. Števec pa se bo kmalu ustavil, ker nastavitev v našem mandatu ni bilo veliko. V veliki večini je šlo za imenovanje ljudi na mestih, kjer so se mandati iztekli. Ponekod so bile izbrane rešitve dobre, ponekod so bile narejene napake. Vendar se vsaj spre nevedali nismo. Očitki o kadrovskem cu namiju, ki so leteli na našo vlado, niso bili upravičeni. Mi smo opoziciji omogočili pri sotnost v vseh najpomembnejših nadzornih svetih, Pahor o tem danes noče nič slišati.”

V Istrabenzu so hazardirali

* Kdaj ste zadnjič govorili z Igorjem Bavčarjem?

“Mislim, da na sprejemu za svojce padlih v vojni za Slovenijo konec lansko leto.”

* Kako danes gledate na Bavčarja, če odmislite njegove zasluge iz časa aretacije četverice in osamosvajanja?

“Njegovih zaslug iz časov demokratizacije in osamosvojitve ni mogoče odmisliti. V času slovenske pomladi je bil pogumen takrat, ko so se mnogi drugi, ki so se v besedah po gumni danes, bali in skrivali. Seveda pa nima nihče pravice svojih zaslug iz časa osa mosvojitve unovčevati recimo pri privati zaciji ali čem podobnem. Ravno tako seveda ni prav, če se nekomu, ki ne dela dobro v gospodarstvu, odvzema zasluge iz časa osa mosvajanja. To je treba ločevati in me veseli, da ste tako postavili vprašanje. V tem tre nutku je Igor Bavčar predvsem nekdo, ki je v velikih težavah. Vanje je zašel kot član nek danje vladajoče LDS. Vanje ne bi nikoli zašel, če bi bil npr. član SDS. Če bi bil naš član, ga botri nikoli ne bi spustili v Istrabenz.”

* Povezanost z Bavčarjem ne kateri vidijo zaradi nedavne po teze Toplaka, “vašega človeka”, ki se ni strinjal s takojšnjo odsta vitvijo Bavčarja.

“Tomaž Toplak je kot direktor KAD sam sebe predlagal za člana nadzornega sveta Save, kar govori samo zase, hkrati pa je bil do takrat že v treh podobnih organih, kar je bilo proti načelom, ki so veljala v našem mandatu. Zato je moral kot direktor KAD odstopiti. Od takrat naprej gre svojo pot. Upravo Is trabenza verjetno brani zaradi občutka soodgovornosti za trenut no stanje. V Istrabenzu ni za vse kriva samo uprava, delno je za gotovo kriv tudi nadzorni svet, ki je toliko časa dopuščal hazardira nje.”

Prepočasno odzivanje na krizo

* Poleg finančne krize napo vedujete tudi politično. Bo letos res skupaj z delnicami padla tudi vlada, kot ste napovedali?

“Ne, nikoli nisem govoril o eni vladi. To je bil zaključek svetov nega gospodarskega foruma v Da vosu januarja letos. Tam so na povedali običajen razvoj krize: začne se s finančno krizo, na daljuje z gospodarsko, nato so cialno in politično. Nekaj evrop skih držav je že v tej, četrti fazi krize, ko so vlade že padle. Npr. v Latviji in na Madžarskem, gotovo pa jih bo še nekaj. Nobeni državi ni v interesu, da bi padla vlada, ki je sposobna. Tam, kjer pa vlade niso sposobne, je menjava vlade del odgovora na krizo. Če hiša gori in pridejo gasilci, ki ne znajo gasiti, je bolje poklicati drugo gasilsko eno to kot pa gledati ljudi, ki motovilijo s cevmi in ne najdejo niti hidranta. Sicer bo hiša prej ali slej pogorela in ogenj se bo razširil še na so seščino. Za Slovenijo v tem tre nutku sicer še ni moč izreči do končne ocene. Skrbijo pa trendi.”

* Kaj konkretno očitate vladi?

“Najbolj to, česar ni. Pa bi kljub dejstvu, da smo na začetku man data in da vsaka vlada potrebuje čas, da se ujame, moralo že biti. Očitamo ji tudi napačno izbiro prioritet. Dobre štiri mesece že govorimo o krizi in protikriznih ukrepih. Ta vlada je podedovala solidne osnove za spopad z go spodarsko krizo. Slovenija je bila decembra lani druga najmanj za dolžena država v Evropi, imeli smo velik manevrski prostor, kar je ključni adut vsake države pri spo padu s krizo. Večina evropskih držav bi bila izjemno vesela, če bi imeli podoben položaj. Imeli smo presežke v blagajnah in najnižje trošarine pri nafti, ki je eden naj pomembnejših proračunskih vi rov. Zaradi boja z inflacijo smo namreč trošarine spustili na naj nižjo dovoljeno stopnjo v EU. Po dedovali so najnižjo stopnjo bre zposelnosti v naši zgodovini, ki je bila tudi v EU ena od najnižjih, in eno od najvišjih zaposlenosti. Do bili pa so tudi predlog neposre dnih protikriznih ukrepov naše vlade. Bistveno znižanje davkov in dodatne davčne olajšave, da bi še za lansko leto podjetjem, ki imajo razvojne programe ali začete in vesticije, pustili dovolj sredstev za končanje projektov in odpiranje novih delovnih mest. Vedoč na mreč, da bodo drugod delovna mesta izgubljena in da ne ohranjaš pri življenju, kar ne gre v prodajo in ne zagotavlja plač in proiz vodnje, ampak da ta delovna mes ta nadomestiš tam, kjer je še pro stor. Decembra je Slovenija imela verjetno največjo rezervo v EU za tak premik, vendar je bila nato porabljena brezciljno za morebit ne posredne ukrepe prek napih njenega rebalansa proračuna.

* Kako ocenjujete vladne prioritete?

Tej vladi se je zgodila tudi za menjava prioritet. Namesto spopada z gospodarsko krizo je začela brez zakonske podlage izdajati odločbe tako imenovanim izbri sanim. Njihovo število je z ne znano čarovnijo povečala z 18 na 25 tisoč. Strašno breme za slo venske davkoplačevalce. Po nuj nem postopku je odvetniški zbor nici vrnila pristojnost določanja višine odvetniške tarife, ki smo jo mi uspešno zmanjšali. Ponovno nova nevarnost za osebne finance prebivalstva. Zmanjšali so število notarskih mest. Učinek enak. Drastično so dvignili trošarine za bencin. Čeprav je nafta na sve tovnem trgu dvakrat cenejša kot pred letom dni, Slovenci naenkrat plačujemo dražji bencin kot v Av striji, na Madžarskem ali na Hr vaškem. Predlagajo drastično po dražitev letnih vinjet. Nikjer pa nobenih olajšav za prebivalstvo, npr. ob zamenjavi starega avto mobila za novega kot v Nemčiji ali Franciji, nikjer obljubljenega dra ginjskega dodatka upokojencem itd. Če bi mi nekoč tako kršili koalicijski dogovor, bi Desus v enem dnevu zapustil koalicijo. V tej pa očitno vztraja kljub vsemu iz ideoloških razlogov.”

Slovenija postaja del problema

* Kako pa ocenjujete Pahorjevo potezo, da je blokiral Hrvaško na poti v EU?

“Pravzaprav se je Hrvaška blo kirala sama, ko v nasprotju s po dobno situacijo pred letom dni ni hotela iz pogajalskih gradiv umak niti spornih zemljevidov in drugih dokumentov. Zanašala se je na Pahorjevo izjavo iz časov pred vo litvami, konkretno v oddaji Tarča TVS avgusta lani, češ da rešeno mejno vprašanje med državama ne bo pogoj za vstop Hrvaške v EU. Tu so se sosedje zakalkulirali. Slo venija je danes v položaju, ko je objektivno močna in lahko zato doseže določen cilj, tudi pri mej nem vprašanju. A pomembno je tudi vprašanje cene. S tem, da je Slovenija v EU vstopila pred Hr vaško, si je svoj položaj okrepila. Slovenija se je prav tako okrepila gospodarsko, saj danes dva mi lijona Slovencev ustvarita toliko kot štirje milijoni Hrvatov. Naša nacionalna produktivnost je še en krat večja. Ta faktor gospodarske moči bo v prihodnosti, ko bodo padle meje, edini resno štel. Naš cilj pa ni samo urediti meje, am pak tudi, da je regija stabilna in da imamo s Hrvaško prijateljske od nose. Da dosežemo en cilj, ne smemo zapraviti vseh drugih. Gre za vprašanje cene, taktike, pameti in pravilnih potez v pravem času. Tu se mi zdi, da naša vlada v zadnjih mesecih ni najbolj spret na. Glavnega cilja sicer ne ogroža, ker ga pravzaprav niti ne more, ker smo v EU in je pred vstopom Hrvaške možno razpisati referen dum. Ampak to je premalo. Vsak otrok zna mahati z vetom in iz siljevati ter tako doma nabirati politične točke. S pravo politiko pa se da doseči več: da bo dobro za nas, pa tudi za Hrvaško, da bo regija stabilna, da se izboljša go spodarsko sodelovanje med državama, da bodo Slovenci lahko letovali na Hrvaškem brez občutka ogroženosti. Treba je gledati tudi na ugled države. Ni dobro, da bi ugled, ki smo si ga zgradili v času predsedovanja EU, zapravili brez potrebe. Nekaj indicev pa kaže, da nas naši kolegi v EU, med njimi naslednja predsedujoča Švedska, že začenjajo dojemati kot del pro blema in ne kot del rešitve. To vpliva na druga področja, kjer je potrebno soglasje ostalih držav v EU in težje kaj dosežeš za Slo venijo, če si del nekega proble ma.”

Kulturni boj še traja

* Večkrat ste že omenjali ob dobje druge svetovne vojne in Primorsko. Se vam zdi, da se v zadnjem času, po odkritju Hude jame, pogled na ta del zgodovine spreminja?

“Žal ne bistveno. Če greš v resno razpravo in razgovore o tem času, ugotoviš sicer, da v Sloveniji o njem v posameznih elementih že obstaja neko širše civilizacijsko so glasje, vendar nekateri ne pustijo, da bi prišlo do njegove forma lizacije. Ne želijo, da bi se plamen državljanske vojne pogasil, saj ne katere sile živijo od kulturnega boja in se iz njega napajajo. Že na državni proslavi na Mali gori leta 2005, ko je slovenska država prav zaprav prvič uradno priznala, da se je protifašistični in osvobodilni boj začel s Tigrom, sem postavil nekaj tovrstnih tez, ki so zdržale vse napade. Naštel sem jih na podlagi številnih pogovorov z ude leženci tistega časa, pa tudi mlajšimi generacijami. Okupacija je bila temelj vsega zla: brez nje ne bi bilo ne potrebe po uporu in ne kolaboracije z okupatorjem, na cionalnega upora tudi nihče ne bi mogel zlorabiti za krvavo revo lucijo. Nesporno je tudi, da je bil odpor proti okupatorju častno de janje, sodelovanje z okupatorjem pa zavrženo. Zavrženo dejanje je bilo tudi sodelovanje in podpora slovenskih komunistov paktu Hitler-Stalin. Slovenski komunisti so pri njem vztrajali še potem, ko je bila Slovenija okupirana in ko je Tigr že začel oboroženi odpor. Plašč so obrnili šele po napadu Hitlerja na Sovjetsko zvezo. Nes porno je, da je izkoriščanje ljudi, ki so šli iskreno v osvobodilni boj, za izvedbo krvave revolucije za vrženo dejanje. Množični povojni poboji so velik zločin. To so pre prosta dejstva, ki jim je težko opo rekati, vendar kljub temu ni prave volje, da bi se o tem poenotili. O tem nimamo še nobene civilno družbene spravne listine, pa tudi ne nobenega zakona ali resolucije. V času, ko Evropski parlament sprejema deklaracijo z obsodbo vseh totalitarnih režimov, podmla dek Pahorjeve stranke govori o tem, da je bil čas povojnih pobojev čas napredka. Ponovno se poja vljajo ideje, da se po ljudeh, ki so vodili te zločine velikih razsežno sti, poimenujejo ulice in trgi. Ta dejanja dolgoročno sicer ne bodo zdržala zgodovinske presoje, ško da pa je izgubljenega časa in ener gije, ki jo trošijo medsebojni pre piri. Slovenci smo najpomem bnejši korak k spravi naredili z osamosvojitvijo. Takrat se v ključnem trenutku naše zgodovine nismo usodno razdelili, zato je čas slovenske osamosvojitve najpo membnejši državotvorni čas slo venskega naroda, ki tvori naše traj no vrednostno središče.”

* A vendar se danes zdi, da so tudi poslanci v parlamentu glede teh vprašanj bolj povezani in da bodo sprejeli vojne zakone.

“Bojim se, da se ni veliko spre menilo. Položaj je podoben kot po odkritju grobišča v Slovenski Bis trici, ki je tudi šokiral javnost, pa je potem propagandni stroj kulture smrti v nekaj mesecih to odkritje obrnil, premlel in zaklenil v molk in ignoranco. Danes se ljudje niti ne spomnijo več dobro, za kaj je tam šlo. Podobno se dogaja sedaj. Kdor je poslušal interpelacijo za radi t. i. izbrisanih v DZ, je videl, da je večina poslancev tranzicijske levice govorila o povojnem času zgolj kot o času napredka, v ka terem so se le tu in tam dogajale nepravilnosti. Ta ista večina je v isti sapi trdila, da je bila obveza, da si vsi, ki ob nastanku slovenske države niso hoteli slovenskega državljanstva, svoj status uredijo, grob izbris in zločinsko dejanje, ki je sramota za slovensko ustavo in državnost. To je popolno spre nevedanje in potvarjanje dejstev, ki ima žal veliko podporo tudi v medijih. Če danes postavimo spo menik vsem ubitim, drugo pa pus timo pri miru, bo to le ponovitev spravne slovesnosti v Rogu iz leta 1990, ki je ustvarila iluzijo, da se bodo stvari razkrile in prečistile, vendar je vse skupaj služilo samo nadaljnjemu prikrivanju in ma nipulacijam. Zločinci so še naprej prejemali izredne pokojnine, so dna oblast je preprečevala ka kršnokoli obsodbo, kulturni boj pa se je le še bolj razplamtel.”

* Obeta se referendum o od vetniških tarifah. Je potrebno za tako nepomembno stvar, kot je odvetniški cenik, res organizirati referendum?

“To ni nepomembna stvar. Večina slovenskih državljanov in državljank namreč plačuje odvet niške storitve, saj je na naših so diščih na sto tisoče sodnih pri merov. Povsod so poleg odvetniki in te tarife so bile, tako kot no tarske, do leta 2006 bistveno pre visoke. S spremembo zakona v prejšnjem mandatu smo tarife znižali za več kot 60 odstotkov. Kljub temu noben odvetnik ni pro padel ali obubožal. Ta spremem ba, ki je koristila vsem, ni nikogar ogrozila, je pa veliko prihranila ljudem, ki trdo delajo. Zdaj skušajo posredno in počasi prejšnjo ure ditev vrniti na staro. Namesto DZ na javni seji naj bi v prihodnje višino odvetniške tarife določala odvetniška zbornica in pravosodni minister sama. Dovolj jim bo do govor znotraj iste stranke: pred sednik odvetniške zbornice in pra vosodni minister sta člana LDS. Nobenega jamstva ni, da ni mi nister že dal tiho soglasje za po višanje tarif. Samo počakali bodo na primeren trenutek za povišanje tarif, denimo na avgust, ko so ljudje na dopustu. Da ne gre za slučaj, kaže tudi nedavna odločitev pravosodnega ministra, da zmanjša število notarjev. Naša vlada je namreč povečala število notarjev, da bi bili bolj dosegljivi tudi v manjših krajih in da bi bila večja konkurenca. Minister Zalar iz LDS je pred nekaj tedni njihovo število z dekretom čez noč zma njšal iz 135 na 98. Pa v medijih ni bilo nobenega razburjenja v korist bralcev.”