hr-slo-lobiranje

Hrvaška bo postala članica EU le zaradi morja, saj bo širitvena utrujenost na zahodu celine še dolgo trajala. To je ena od hipotez, ki krožijo po Bruslju. Dogodki zadnjih dni, ko so evropski politiki začeli glasno pritrjevati hrvaškim argumentom za arbitražo, domnevo potrjujejo. Hrvaški politiki so namreč spretni diplomati, ki marsikaterega politika EU na svojo stran pridobijo tudi na prijateljskih večerjah ob pogledu na oranžno sonce, ki se potaplja v morje. Da so argumenti ob poletnem morju prepričljivejši, vedo tudi Grki - spomnimo se samo na jahto milijarderja Latsisa, na kateri je (brezplačne) počitnice preživel Jose Manuel Barosso. To je privedlo vse do glasovanja o nezaupnici v Evropskem parlamentu (EP).

Kam se nagiba poročilo evroposlanca Hannesa Swobode, bi Sloveniji moralo biti jasno že dolgo, saj imamo nenazadnje v zunanjepolitičnem odboru EP dva člana (Kacina in Peterleta) in nadomestnega člana (Pahorja).

Žal pa v EP ni tako malo poslancev, ki se oglašajo predvsem pri enominutnih poslanskih vprašanjih. Ta so zaradi prisotnosti nacionalnih medijev doma deležna pozornosti, medtem ko se drugo delo običajno spregleda. V Bruslju je tako tudi notranjepolitična kampanja, zato se postavlja načelno vprašanje, koliko časa naj poslanci EP prebijejo v domačih prestolnicah in koliko v Bruslju.

Da pa bi Slovenija morala bolj lobirati prav v Bruslju, ugotavlja tudi sam minister Rupel.

Za slovensko državo bi bilo modro, da bi se v lobiranje po hrvaškem zgledu vključile vse politične sile, ne glede na pozicijo ali usmerjenost.

Trenutno pa je mejni spor na obeh straneh meje hvaležna tema za notranjepolitične spopade. Zanimivo je tudi to, da se populističnih gesel poslužujejo politiki iz malodane vseh strank. Čeprav je do slovenskih volitev še več kot leto in pol, so se nekateri že začeli obnašati zelo predvolilno.

Janševim in Ruplovim demokratom pa ostrina ne koristi. Čaka ju namreč predsedovanje EU; v to je vpeta vsa diplomacija, Slovenija pa kot predsedujoča ne sme zaostrovati odnosov z drugimi državami.

Ne verjamem, da je v takem vzdušju možno najti kakšno rešitev. Razen, če se bi se začela tajna pogajanja obeh vlad.

Kaj se ve, morda pa že potekajo?