delitevkosova

Več znakov kaže, da se bo severni del Kosova, ki je pod nadzorom Srbov, po osamosvojitvi pokrajine priključil Srbiji. Čeprav o tej možnosti Zahod noče niti razpravljati, pa razmere na terenu napovedujejo nastanek srbske krajine po zgledu hrvaškega Knina.

Včerajšnje volitve v Srbiji so potekale tudi na Kosovu, vendar samo na severnem delu pokrajine, kjer prevladuje srbsko prebivalstvo. V tem delu je na nedavnih volitvah v kosovski parlament volilo samo pet prebivalcev.

Srbska vlada je prejšnji teden sprejela tajni akcijski načrt v primeru, če Priština razglasi neodvisnost. Po poročanju medijev Beograd načrtuje diplomatske ukrepe zoper države, ki bi priznale neodvisno Kosovo, in gospodarsko blokado pokrajine, o morebitnem scenariju za pripojitev večinskih srbskih občin pa se samo ugiba.

Izjava srbskega zunanjega ministra Vuka Jeremića je zelo zgovorna: Srbija si delitve Kosova ne želi, a je ne izključuje. V predvolilni kampanji so tudi nekateri drugi ministri namigovali na delitev Kosova, ki ga uradni Beograd sicer ne bo podprl z vojsko.

Delitev sicer že več let zagovarja vrsta srbskih politikov. Že poleti leta 1990 je srbski pisatelj in visoki politik Dobrica Ćosić rekel, da Kosova ni mogoče ohraniti in da ga je “realno razmejiti, tako da zadržimo vogal in nekaj samostanov”. Poudaril pa je, da je “načrt treba narediti v tajnosti in ga uporabiti v primernem trenutku”.

Velika nevarnost

Tako mednarodna skupnost kot Priština razdelitvi nasprotuje, saj bi delitev ene on nekdanjih konstitutivnih delov bivše Jugoslavije sprožilo želje po spremembi meja v okolici. Albanci strnjeno živijo tudi v južni Srbiji, zahodni Makedoniji in vzhodni Črni Gori. Srbi živijo tudi v Bosni, Bošnjaki pa v Srbiji. Funkcionar največje kosovske stranke Nait Hasani je že lani izjavil: “Taka razdelitev bi pomenila novo vojno na Kosovu in Balkanu.” Vojni bi se lahko izognili le z mednarodno konferenco, ki bi vse Albance združila v eni državi, meni Hasani.

Diplomati še razmišljajo

Dobro obveščeni vir blizu slovenskega zunanjega ministrstva napoveduje, da bo EU verjetno napotila svojo misijo na Kosovo februarja, po drugem krogu volitev v Srbiji ali najkasneje marca, po volitvah v Španiji.

Kosovo in Srbija sta temi, s katerimi se slovenski zunanji minister kot predsedujoči Svetu EU Dimitrij Rupel ukvarja vsak dan. Večina članic EU namreč želi takoj podpisati stabilizacijski sporazum s Srbijo in tako pomagati proevropskemu politiku Borisu Tadiću tudi na volitvah. Temu odločno nasprotujeta predvsem Nizozemska in Belgija, ki kot predpogoj zahtevata aretacijo haaških vojnih osumljencev na begu. V primeru zmage skrajne desnice na volitvah v Srbiji pa haaških beguncev v nobenem primeru ne bodo videli na sodišču, trdi neimenovani diplomatski vir.

Prav o tem so govorili tudi v soboto na Brdu pri Kranju, ko se je za tesno zaprtimi vrati sestal evropski del kontaktne skupine za Kosovo. Slovenskemu, francoskemu, britanskemu, italijanskemu in nemškemu zunanjemu ministru sta se pridružila še komisar za širitev Olli Rehn in visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Javier Solana. Italijanska La Repubblica je včeraj poročala, da so se dogovorili o “koordiniranem priznanju” neodvisnosti Kosova s strani članic EU.

TINO MAMIĆ

Včeraj je v Srbiji potekal prvi krog predčasnih volitev za predsednika države. Volitve so potekale mirno, do zaključka redakcije pa rezultati niso bili znani. Analitiki in predvolilne ankete so dajali največ glasov nacionalistu Tomislavu Nikoliću, nekaj odstotkov manj pa proevropskemu Borisu Tadiću. Udeležba je bila 58-odstotna.