priseljenci

Priseljenci

Komentar, Primorske novice, 5. oktober 2007

Meje svobode

Evropski notranji ministri bodo danes še drugi dan pretresali probleme migracij.

O nezakonitih priseljencih najraje razmišljamo kot o grožnji. Ki jo je politično leporečje sicer preimenovalo v izziv, čeprav vsi vedo, da gre za nerešljiv problem.

Tako kot so stari Rimljani, ko so opustili številne vrednote, pred barbari postavili mejne zidove, se danes obnašamo mi. Razvajena Evropa, ki pospešeno pozablja na številne občečloveške vrednote, se bori proti nezakonitim priseljencem s schengenom in vedno močnejšo policijsko kontrolo na mejah in onstran njih.

Rimsko obzidje ni bilo dovolj trdno, da ne bi v vzhodne Alpe prišli naši daljni predniki. Če bi takrat imeli schengen, bi se danes naš časnik imenoval Črnomorske, ne Primorske novice.

Tudi številni naši sorodniki bi danes bolj tenko piskali, če bi v prejšnjih dveh stoletjih zahodnoevropske države in Amerika (samo v ZDA živi pol milijona ljudi s slovenskimi koreninami) imeli na mejah tako strogo politiko kot EU. Tega ne smemo pozabiti.

Zakaj bi bilo tudi za mojo deželo dobro, da malce odpre meje za priseljence? Zato, ker so vrtci vsako leto bolj prazni, domovi za ostarele pa vse bolj polni. Posledično to pomeni, da se bodo pokojnine morale zmanjševati. Pa tudi zato, ker na določenih strokovnih področjih močno primanjkuje strokovnjakov in navadnih delavcev. To so dejstva.

Evropska unija (in Slovenija) sicer ne more kar na stežaj odpreti vrat vsem priseljencem.

Hkrati pa ne sme opazovati, kako Sredozemsko morje vsak dan naplavlja trupla temnopoltih mladeničev, ki so v želji po boljšem življenju najeli stare barkače, a do cilja, južne obale EU, niso prispeli. Prejšnji mesec se je utopilo 99 ljudi, letos že 1100. Na spletni strani Fortress Europe (trdnjava Evropa) so v zadnjih desetih letih našteli že 10.355 mrtvih na mejah EU.

Evropska zveza, ki tako glasno prisega na človekove pravice, bi morala ubrati novo politiko. Nenazadnje je prav evropska komisija naziv komisarja za pravosodje in notranje zadeve pred tremi leti spremenila v komisarja za svobodo, varnost in pravico.

Migracije so globalni problem in o njih moramo razmišljati globalno. V tem ima minister prav. A pri tem moramo upoštevati ravno tako globalne svobodo, varnost in pravico. Brez zlorabe besed.

Samo en planet imamo, zato bi si morali njegove dobrine pravično deliti.

Tino Mamić