evropskivplivinapovolilnohrvaško
Evropski vplivi
na povolilno Hrvaško
ZAGREB, BRUSELJ - Obeta se koalicija, ki si jo je želela EPP - Kaj bo z ERC?
Prav EPP, ki je posredovala že med frakcijama HDZ v Bosni in Hercegovini, da sta nastopili na volitvah skupaj in da sta se včeraj začeli pogajati o ponovni združitvi, si želi, da bi HSS stopila v vlado s HDZ. V javni čestitki šefu HDZ Ivu Sanaderju je predsednik EPP napisal, da računajo, da bo HSS vstopila v vlado, ki bo “kmalu postala 28. vlada EU”.
HSS, ki se ima za naslednico predvojne HSS Stjepana Radića, ima v programu veliko finančno podporo kmetom in šolstvu, takojšno uveljavitev ekološko-ribolovne cone (ERC), ukinitev popolne prepovedi pitja alkohola za voznike in referendum o vstopu v Nato.
Ne glede na ostra stališča zeleno-rumene koalicije pa so se že pokazali znaki, da bi utegnili popustiti vsaj v kateri od 20 točk. Šef HSS Josip Friščić je v nedeljo celo izjavil, da uveljavitev ERC “ni dovolj močan razlog, da bi zaradi tega zapustili koalicijo s HDZ”.
Posredovanje EPP
Relativna zmagovalka hrvaških volitev HDZ je začela resna pogajanja o koaliciji z liberalno (HSLS) in kmečko stranko (HSS). Slednjo je spodbudila tudi evropska ljudska stranka (EPP). Pomembna točka pogajanj pa je ekološko ribolovna cona (ERC), ki jo je predlagala prav HSS in kjer ima tudi Bruselj svoje načrte.
Še v petek so komentatorji in analitiki napovedovali, da bo hrvaški predsednik Stjepan Mesić mandat za sestavo vlade dal Zoranu Milanoviću (ta si je v petek premislil in namesto Ljuba Jurčića za morebitnega mandatarja predlagal sebe), katerega socialdemokrati so dobili 56 poslancev, deset manj kot HDZ. Prav z umikom Jurčića je SDP skušal bolj ugajati tretji najmočnejši politični sili v novem saboru, koaliciji HSS-HSLS.
Ne glede na to so se v ponedeljek začela resna pogajanja med HDZ in zeleno-rumeno koalicijo kmečke stranke HSS s socialno-liberalno stranko HSLS. Pogajanja v desetih skupinah so se nadaljevala tudi včeraj in bodo trajala vsaj do petka, saj imata strani precej različna stališča.
Kmečka stranka s šestimi poslanci, ki je tako kot HDZ članica evropske ljudske stranke (EPP), je zelo nenaklonjena vladajoči HDZ zaradi načina njenega dosedanjega vladanja. Po nekaterih podatkih naj bi tovrstni koaliciji nasprotovalo 90 odstotkov njenega članstva.
Pogajanja med HDZ in HSS-HSLS so predvsem programska, čeprav naj bi slednja zahtevala kar pet ministrskih mest. Enega ministra bo verjetno dobila tudi srbska manjšina. Doslej je vlada imela 13 ministrov, poslej pa bi utegnila imeti kakšnega več.
Cona bo, vendar ...
Tudi pri ERC se na Hrvaškem čuti vplive iz EU. Ta odločno nasprotuje razglasitvi cone, ki bo stopila v veljavo z novim letom. Vlade, ki bi saboru morebiti predlagala odložitev ERC, do konca meseca verjetno še ne bodo imenovali. Kot zelo realna možnost se zato kaže, da bi cona sicer bila uveljavljena, a da je ne bi izvajali.
Jutarnji list pa napoveduje: “No, ko bodo januarja prišli pritiski iz EU, bo HDZ poskusila najti kompromisno rešitev s HSS, ki pa bo takrat že del vlade.”
Odločitev o mandatarju bo sprejel Mesić, ki je bil v predvolilni kampanji precej nenaklonjen HDZ, veliko nasprotovanje pa je pokazal tudi zaradi volitev v diaspori. Ne glede na to, da mu je po oceni poznavalcev ljubša vlada, v kateri bi bila SDP, pa nihče ne dvomi, da bo mandat dal tudi Sanaderju, če bo le zbral dovolj (77) glasov v saboru.
TINO MAMIĆ
Primorske novice, 5. decembra 2007