igancijknoblehar

SVETOVNO PRIZNANI RAZISKOVALEC

Italijanski zgodovinar Gianpaolo Romanato je v osrednji knjižnici v Kopru spregovoril o raziskovalcu Afrike in misijonarju Ignaciju Knobleharju, ki ga v Sloveniji zelo slabo poznamo. Univerzitetni profesor Romanato se je s Knobleharjem srečal, ko je začel zbirati gradivo za knjigo o italijanskem misijonarju Comboniju. O slednjem je napisal knjigo, a v njej posvetil polovico Knobleharju, ki je bil tako pomemben za raziskovanje vzhodne Afrike.

Romanto je zato želel izvedeti kaj več o Knobleharju in se zato obrnil na papeški zavod Slovenik v Rimu. Profesor je želel izvedeti, kje bi lahko dobil kaj več podatkov o slovenskem raziskovalcu in o Škocjanu. Tri leta kasneje je bila že izdana italijanska knjiga, v kateri lahko sledimo afriškemu raziskovanju Knobleharja in drugih slovenskih misijonarjev.

V Sloveniji Knoblehar kot misijonar ni ravno neznan. O njem je bilo objavljenih kar nekaj člankov v Družini in Ognjišču, v knjižni obliki pa so bili izdani tudi njegovi življenjepisi (zadnjič pred dvema letoma pri Družini in Misijonskem središču - knjiga F. Jakliča “Ignacij Knoblehar”).

Novi poudarki, ki jih je Romanato podal v Kopru, so presenetljivi. Knoblehar je bil prvi Evropejec, ki se je podal tako daleč po Nilu navzgor. Pred njim teh krajev ni videl še nihče. Knoblehar je prvi podal novico, da Nil izvira iz jezera. S tem je bilo skrivnosti, ki so jo skušali odkriti številni evropski raziskovalci, konec. Odkriti kje izvira Nil, je bila namreč prava obsedenost raziskovalcev prejšnjega stoletja. Knobleharjevi dnevniški zapiski so služili kot vodnik kasnejšim raziskovalcem in misionarjem. Vsebovali so namreč opise poti z geografskimi, etnografskimi in meteorološkimi podatki.

Knoblehar je poznal številne jezike in se kot za šalo sporazumeval z domorodci ob poti. V času, ko je v Evropi prevladovala misli superiornosti bele rase nad vsem svetom, je Knoblehar govoril drugače. Menil je, da bi vsak primitiven črnec lahko postal inteligenten, če bi ga postavili v drugo okolje. In to je skušal tudi dokazati, ko je nekaj črnskih otrok pripeljal v Evropo! Knoblehar je pisal o etnografiji predno se je ta kot veda sploh pojavila. V Evropo je prinesel številne afriške predmete in postavil eno prvih etnografskih zbirk na svetu v Sloveniji (Goričane).

Knoblehar je odkril, kako se lahko Evropejec (beli misijonar) privadi na novo okolje, ki je v začetku terjalo številne smrti. Belci na hitre spremembe niso bili odporni in so jih v nekaj letih pomorili nove bolezni. Zato je potrebno postopno prilagajanje na nove klimatske razmere, kar pomeni, da vsak misijonar najprej nekaj mesecev prebije npr. v Kairu in se šele kasneje počasi spušča proti jugu.

Knoblehar je kot pionir raziskovanja črne Afrike v slovenski širši javnosti praktično nepoznan. Še manj pa je znano, da so bili njegovi tovariši, ki so umrli v Afriki, mladi slovenski duhovniki. Na poti v neraziskane predele južnega Sudana jih je vodila misijonska zavest in pustolovska žilica.

Knoblehar je zapisan med svetovne raziskovalce Afrike. Zgodovini odkritij je dodal neprecenljive podatke in zaradi tega komaj devetindridesetleten umrl. Pokopan je v Neaplju, po njem ni imenovana nobena ulica in ne postavljen spomenik. Čas je, da se tega zavemo tudi doma.