evro-sredozemskauniverza

Evro-sredozemska univerza

PIRAN, PORTOROŽ

Zunanji ministri sredozemskih članic EU o povezovanju Mediterana

Sredozemski ključ

Sinoči je v Piran prispel diplomatski vrh desetih sredozemskih držav EU. Ministri so si ogledali Tartinijevo mesto z župnijsko cerkvijo, se pri županu vpisali v zlato knjigo in odšli na večerjo v portoroški Bernardin. Za zaprtimi vrati so se pogovarjali, kako do miru na Bližnjem vzhodu.

Zunanjim ministrom je piranski poslanec Marko Pavliha (SD) predstavil projekt evro-sredozemske univerze, ki so ga podprli že sredozemski ministri za znanost in 200 univerz s tega območja. V angleščini in francoščini, ki bosta poleg arabščine uradna jezika, je šefom diplomacij predstavil “odlično lokacijo” sedeža univerze v “evropski deželi na sredozemski strani Alp”.

Pavliha, ki je podpredsednik delovne skupine za evro-sredozemsko univerzo, pravi, da načrtujejo za novembrsko konferenco 37 zunanjih ministrov evro-sredozemskega partnerstva (Euromed) podpisovanje pogodbe o ustanovitvi. To bi pomenilo, da bi kakih 50 študentov poslušalo prva predavanja v portoroškem Avditoriju že oktobra prihodnje leto. Za sedež univerze se poteguje tudi Rim, čeprav ima, po Pavlihovih besedah, Piran v tem trenutku veliko prednost.

Umed po vzoru EU

Zunanji ministri so na uvodni delovni večerji govorili največ o bližnjevzhodnem mirovnem procesu.

Francoski zunanji minister Bernard Kouchner, ki ga poznamo tudi kot ustanovitelja humanitarne organizacije Zdravniki brez meja, je imel na programu predstavitev sredozemske unije Umed.

Gre za projekt francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, ki predvideva redna srečanja vseh sredozemskih šefov držav ali vlad. Uradni razlogi so: boj proti terorizmu, krepitev pravne države, nezakonito priseljevanje, gospodarski razvoj in prosta trgovina. Umed bi Izrael in njegove arabske sosede pripeljal za skupno mizo, kar bi utegnilo zagotoviti mir, tako kot je Evropska gospodarska skupnost onemogočila nove spopade v Evropi.

Neuradno pa gre tudi za sosedsko politiko EU, ki bi tako nadomestila širitve na Severno Afriko in Bližnji vzhod, hkrati pa opogumila te države na poti v demokracijo in razvoj. Bruselj je prošnjo Maroka za članstvo zavrnil leta 1987, vstopu Turčije, ki je pridružena članica že vse od leta 1964, pa nasprotuje velik del evropske politike.

Francija vodi diplomatsko ofenzivo za “most med Evropo in Afriko” Umed že vse od Sarkozyjevega prvega govora, ki ga je imel po razglasitvi zmage na predsedniških volitvah. Reakcije so različne: navdušenje v Španiji, radovedno preverjanje v Izraelu in ogorčenost v Turčiji. Slednja idejo nasprotnika vstopa Turčije Sarkozyja zavrača, ker je prepričana, da bo to nadomestek za EU.

Ključ za mir

“Sredozemlje je ključ našega vpliva v svetu in odgovor, kako ločiti sodobni islam od fundamentalizma,” trdi Sarkozy.

Umed nekateri primerjajo s severnoameriško organizacijo Nafta med Kanado, ZDA in Mehiko, kjer skušajo z ustvarjanjem delovnih mest na jugu preprečevati preseljevanje na sever. TINO MAMIĆ

Evro-sredozemska univerza

Namenjena bo podpilomskim študentom in raziskovalcem iz vseh sredozemskih držav. Raziskave in študij bodo usmerjene v teme, povezane s Sredozemljem. Med študijskimi smermi načrtujejo priseljevanje, varnost, promet, ekonomijo, zgodovino, kulturo, turizem, ekologijo, kmetijstvo in pomorstvo. V ustanovitveni pogodbi bodo navedene države ustanoviteljice in partnerske univerze. Takrat bosta določena tudi sedež in ime ustanove. Prostore je že ponudila piranska občina, kot partnerski univerzi pa bosta verjetno pristopili novogoriška in koprska univerza. Uporabljali bodo tri jezike: angleščino, francoščino in arabščino. TAM

Načrtovana pot do univerze

* november 2007 - Euromed, 37 zunanjih ministrov podpiše pogodbo o ustanovitvi

* do junija 2008 - ustanovitev

* oktober 2008 - prvi študentje v Portorožu

Slovenski motor za Balkan

Slovenija želi biti v času svojega predsedovanja EU v prvi polovici leta 2008 motor približevanja držav Zahodnega Balkana EU, je včeraj dopoldne v Ljubljani povedal zunanji minister Dimitrij Rupel.

V nedeljo je postala članica predsedniške trojke držav, v kateri sta še sedanja predsedujoča Portugalska in njena predhodnica Nemčija.

Zahodni Balkan bo ena od prioritet slovenskega predsedovanja, zato Mladika upa, da bo v tem času Makedonija dobila datum za začetek pristopnih pogajanj z Unijo, pa tudi, da bo Srbija zaprosila za status kandidatke.

Na novinarsko vprašanje, ali Slovenija še podpira načrt Marttija Ahtisaarija za Kosovo, pa je Dimitrij Rupel odgovoril, da Ljubljana posebnega stališča nima, temveč se usklajuje znotraj EU: “Menim, da bo prišlo še do nekaterih korektur načrta.”

V zvezi s Hrvaško je Rupel ponovil izjavo iz torkovega intervjuja v PN, ki so ga povzeli tudi hrvaški mediji: da je Ljubljana Zagrebu posredovala neformalne predloge za rešitev odprtih vprašanj med državama in da zdaj čaka na odgovor. V podrobnosti se ni spuščal, pojasnil je le, da gre za “sistematičen pristop” za rešitev vseh odprtih vprašanj, čeprav “morda ne vseh v istem času in na enak način”.

Minister meni, da prihodnji meseci zaradi bližnjih volitev na Hrvaškem reševanju dvostranskih vprašanj verjetno ne bodo naklonjeni. TAM