minaret

Pri nasprotovanju postavitvi mošeje v Ljubljani gre velikokrat za nenavadne miselne konstrukte, ki nasprotujejo temeljnim načelom svobode (demokracije) in krščanske etike. Čeprav se nekateri nasprotniki gradnje sklicujejo prav na ta dva miselna okvira.

ALI MUSLIMANSKE DRŽAVE RES NE DOVOLIJO GRADNJE CERKVA?

Slovenci muslimanskih držav ponavadi ne poznamo podrobneje. V času, ko sem še študiral, si v arabske države nisem upal potovati, ker so se širile govorice, da tam turistke posiljujejo. Šele ko mi je neki svetovni popotnik zagotovil, da so to predsodki in da niso arabske države nič bolj ali manj nevarne kot druge sredozemske dežele, sem se ojunačil in že na prvem potovanju ugotovil, da živim v povsem stereotipnih predstavah o islamskem svetu, čeprav iz knjig poznam osnove islamske vere.

Prepotoval sem kar nekaj muslimanskih in arabskih držav. Imel sem tudi precej stikov s krščanskimi skupnostmi v teh državah, kljub temu pa si ne upam kar povprek trditi, da so kristjani v muslimanskih državah zatirani in da jim oblasti ne dovolijo graditi cerkva. Nikakor ne zanikam številnih kršitev osnovnih človekovih pravic v muslimanskih državah, vendar bi za teze, ki jih nekateri vztrajno širijo, bilo potrebno strokovno utemeljiti. Položaj se razlikuje od države do države, zato ni prav, če to posplošujemo. Zelo rad bi videl statistične podatke. V nekaterih muslimanskih državah res ne dovolijo gradnje cerkva, vendar gre bolj za izjemo kot za splošno pravilo. Trenutno je tudi Slovenija izjema, saj je ena od redkih demokratičnih držav, kjer si muslimani ne morejo postaviti svojega svetišča.

Napačna premisa, ki jo postavljajo nekateri, je: če nekatere arabske države ne dovolijo gradnje cerkva, tudi mi ne dovolimo gradnje mošej. Princip je zgrešen. Pri človekovih pravicah se namreč ne moremo zgledovati po nedemokratičnih državah. V nedemokratičnih državah bi namreč morali zahtevati enake pravice, kot jih zagotavljamo doma. Take pravice, kot jih dajemo slovenskim muslimanom, lahko zahtevamo za kristjane v arabskih državah. Zaenkrat pa slovenski muslimani nimajo svoje džamije, medtem ko skoraj vse muslimanske države že imajo cerkve (tudi take povsem evropskega izgleda, v središčih mest in z visokimi zvoniki).

Moje osebno mišljenje je: zavzemam se za pravice kristjanov v muslimanskih deželah. Take pravice, kot jih želim kristjanom v Saudski Arabiji, bom skušal zagotoviti tudi v svoji državi. To je demokratično in pravično.

MINARET V OBLIKI KOZOLCA?

Republika Slovenija je svobodna država. Če si lahko vsak državljan s svojim denarjem postavi tako hišo, kot si jo želi, imajo to pravico tudi slovenski državljani muslimanske veroizpovedi. V skladu s splošno veljavno zakonodajo pač (urbanistični načrti, omejitve glede hrupa, onesnaževanja ipd.).

V zadnjih sto letih je na ozemlju naše države nastalo izjemno število zgradb, ki kvarijo izgled slovenske krajine. Nove industrijske stavbe so skoraj praviloma neokusne in na pogled grde. Številne zasebne stanovanjske hiše pa povsem dolgočasne ali celo kičaste. To kaže na povprečen in nizek okus. Izjemno veliko stavb v Sloveniji kvari izgled pokrajine, vendar zoper to protestirajo le redki. Strahotno visoki dimnik v Izoli, ki je del kulturne industrijske dediščine, se mi zdi grši od vsakega minareta. Da se o stolpnicah v središču Kopra, ki podirajo silhueto mesta sploh ne pogovarjamo. (Pred prihodom komunistov je mesto izgledalo kot torta s svečko–zvonikom na sredini, potem pa so to silhueto porušili, da zvonik ne bi bil več dominanten.) Vsakdo bo našel v svojem domačem kraju kakšen podoben primer.Uganka mi je, zakaj tisti, ki jih minaret na ljubljanskem obrobju tako moti, ne protestirajo zoper druge vsiljive tujke v slovenski krajini? Tisti, ki se tako borijo za pristen slovenski izgled dežele, naj pogledajo tudi, kakšen je njihov kraj. Sam se velikokrat vprašam, kaj sem pa jaz storil za lepšo slovensko krajino? Ob tem ugotovim, da me je pri urejanju moje lastne hiše vedno v prvi vrsti zanimala cena, potem šele krajinska ustreznost. Tudi sam nosim del krivde, da slovenska krajina ni lepša in bolj pristna.

Evropski muslimani velikokrat sledijo arhitekturnim zgledom turških in arabskih džamij. Te so nastale po zgledu carigrajske krščanske cerkve sv. Modrosti, ki so jo Turki ob zavzetju mesta pred petsto leti spremenili v mošejo. Ta cerkev je bila glavna cerkev povsem evropskega Vzhodnorimskega cesarstva, vojaškega branika krščanstva v Evropi. Izvorna oblika večine evropskih mošej torej sploh ni neevropska in ne nekrščanska, če malce poenostavim. Zaradi srednjeveške zgodovinske izkušnje Evrope z muslimanskimi vojaškimi apetiti pa teh arhitekturnih oblik ne dojemamo več kot domačih, evropskih, ampak je to postal arhitekturni tujek. Evropski muslimani bi se lahko malo bolj zgledovali po njihovih nearabskih sovernikih – v Maleziji so na primer mošeje arhitekturno povsem skladne z lokalnim stavbarstvom. Nepoznavalec jih sploh ne bi prepoznal. Arabske mošeje zato ne morejo biti edini zgled gradnje v Sloveniji. Saj ne, da bi namesto minareta postavili kozolec. Vsekakor pa tako obliko, ki bi krajini bolj ustrezala kot zgolj posnetek bližnjevzhodne mošeje. Prepričan sem, da bi se tudi slovenski muslimani bili gotovo pripravljeni pogovarjati o mošeji, ki slogovno ne bi bila tujek v slovenski krajini.

KAKO RAZMIŠLJAJO SLOVENSKI KRISTJANI?

Zanimivi so pogledi nekaterih slovenskih kristjanov, ki so tako glasni nasprotniki postavitvi mošeje. Na celotnem našem planetu se na prvi pogled bije velika bitka med krščanskim in muslimanskim svetom. Glavni protagonisti spopada pa niso verski voditelji, ampak politiki. Čeprav je Bush kristjan in Bin Laden musliman, pa onadva ne poosebljata Svetega pisma in Korana, ampak samo dve ozki politični opciji. Zanimivo je, da velikokrat, ko gre za skupne občečloveške vrednote, Vatikan najde skupni imenovalec z muslimanskimi državami, ne pa z zahodnimi.

Kristjan, ki sovraži muslimane, ni pravi kristjan. Jezik krščanstva je namreč jezik ljubezni. Prepričan sem, da bi se Kristus strinjal, da si muslimani v Sloveniji lahko postavijo džamijo z minaretom.

Med tistimi, ki se imajo za kristjane in med tistimi, ki svetovnonazorsko in politično pripadajo ljudsko-krščanski usmeritvi, je vse več šovinizma in nacionalizma. Zaradi zamegljene slovenske politične slike namreč nacionalisti ne volijo enotno in nimajo svoje desničarske stranke, ampak so razpršeni praktično po vseh strankah. To za desnosredinske stranke ni dobro, saj se razrašča nestrpnost, ki je tu ne bi smelo biti (posebej ne v Cerkvi). Dobro bi bilo, če bi si ustanovili svojo stranko liberalne usmeritve, ki je umeščena desno od demokrščanske (kot avstrijski svobodnjaki ali Naprej Italija). Do take politične spremembe še nekaj časa ne bo prišlo in do takrat bodo v imenu kristjanov in/ali domoljubov govorili tudi nacionalisti. Škoda.

Tudi slovenski nacionalisti bi se lahko enkrat že zavedli, da če želijo "čisto" in "slovensko" Slovenijo, potem getoizacija ni prava rešitev, ampak asimilacija. Potiskanje Neslovenscev v "čefurske" mestne četrti namreč samo poglablja neslovenskost prebivalcev. Kje pa naj se Neslovenci naučijo lepe slovenščine, če živijo v povsem neslovenskem okolju? Ko omenjam nacionaliste seveda ne mislim na domoljube (teh je tako ali tako zelo malo), ki imajo radi svojo domovino, jezik, narod in kulturo. Domoljub namreč spoštuje drugačnega in ni nasilen do drugih narodov, medtem ko je nacionalist sovražno nastrojen zoper vse sosede.

Kot kristjan opažam veliko več stičnih točk z muslimanskimi vrednotami kot pa v sekularizanemu zahodnemu svetu. Glede zaščite družine in družinskih vrednot bom prej našel sogovornika v muslimanu kot v liberalcu. Kdo me bo podprl, ko bom za svoje otroke zahteval verouk kot izbirni predmet v šoli? Musliman ali liberalec? Krščanska etika je veliko bolj podobna muslimanski kot pa liberalni (če ta sploh obstaja). Nenazadnje gre za povsem istega Boga, ki ga muslimani imenujejo Alah, židje pa Jehova. Utemeljitelj islama prerok Mohamed je namreč povzel večino religioznih pravil iz judovske in krščanske vere. Koran in Sveto pismo imata začetna poglavja ista. Če s papežem imenujemo Jude naše starejše brate, lahko imenujemo muslimane naši mlajši bratje.

Glavni ugovor zoper te podobnosti je izvajanje teh pravil, saj ista starozavezna pravila kristjani, židje in muslimani različno razlagamo. Eni bolj, drugi manj dobesedno. Ne bi si pa upal trditi, da se kristjani nismo od svojih pravil odmaknili ravno toliko (ali več) kot muslimani od svojih. Glede na zgodovino krščanstva lahko pričakujemo, da bodo muslimani prej ali slej sledili duhu sekularizacije, ki so ga kristjani v stoletjih že prehodili. To pomeni emancipacijo žensk, laicizacijo državnih ureditev, človekove pravice itn.

Na Dunaju so postavili mošejo z minaretom v arabskem slogu prav ob glavni avtocestni obvoznici. Vidijo jo praktično vsi turisti. Ne glede na trenutne razmere je samo vprašanje časa, kdaj bodo evropski standardi prevladali tudi v Sloveniji. Tak ogorčen "kulturni boj" zoper ljubljansko džamijo je zato samo spodbujanje sovraštva pri muslimanih. Marsikdo osebno ne pozna nobenega muslimana, pa je vseeno že "vnaprej" skregan z vsakim.

MINARET V SLOVENIJI STOJI ŽE STO LET

In cvetka za na konec: v Sloveniji minaret že imamo. Da, pravi pravcati minaret, ki je celo spomeniško zaščiten. In vendar nisem še nikogar slišal, da bi protestiral proti njemu. Gre za vilo Rafut na pobočju med Rožno dolino in Kostanjevico v današnjem predmestju Nove Gorice. V začetku prejšnjega stoletja jo je zgradil eden od utemeljiteljev neoislamskega sloga v arhitekturi v svetovnem merilu, Anton Laščak Beg. Goričan, sin slovenskih staršev, ki je postal dvorni arhitekt egiptovskega kralja, in ob Nilu zgradil vrsto veličastnih palač, si je doma za rezidenco postavil vilo v neoislamskem slogu. Zaradi minareta je vila vidna daleč naokoli in po tem prepoznavna. Lani jo je novogoriški občinski mestni svet spomeniško zaščitil, saj gre za enega redkih primerov tega sloga na vsej evropski celini.

Glede Laščakove vile oblasti dolga leta niso vedele, kaj bi z njo. Tudi sedaj se še ve, kakšna bo njena prihodnost. Nekaj podobnega se dogaja s slovenskimi muslimani. Čeprav živijo med nami, se radi naredimo, da jih ne vidimo.

Tino Mamić