schengen
K m a l u b r e z m e j e
LIZBONA Slovenija skupaj z devetimi novinkami v schengen
Primorske novice, 28. marec 2007
KOMENTAR
Morje je laže preplavati
Na silvestrovo smo hiteli zapravljat zadnje tolarje, takoj po polnoči pa smo že lahko preizkusili, kako nam gredo od rok evri. Pa ne, da nismo še nikoli plačevali z njimi, le občutek, da zdaj plačujemo s svojimi, slovenskimi evri, je stvari naredil drugačne. Letos bo pričakovanje podobno. Natanko šestdeset let potem, ko so pred Gorico postavili mejne pregrade, bo meja spet odprta.
Primorska zahodna meja ni bila nikoli samo administrativna črta, pač pa vedno tudi simbol. Nenazadnje postavljamo prav ob meji spomenik braniteljem slovenske zemlje, ki bo kot muzej pričeval o nekem obdobju. Primorski del železne zavese bi sicer težko primerjali s češkoslovaškim ali madžarskim delom, kjer so na prebežnike, ki so se skušali splaziti pod bodečo žico, streljali brez opozorila. A čeprav je tudi nas meja ločila od kave, banan in demokracije, je bila hkrati tudi najbolj boleča rana v narodovem telesu. Meja je namreč razdelila družine, posesti in družbo. Primorci tostran in onstran meje so začeli živeti vsak svoje življenje, in tako je kljub številnim “mejnim otoplitvam” ostalo vse do danes.
Tudi silvestrski padec meje tega ne bo spremenil, če si ne bomo zbrisali mej v glavi.
Velikokrat se jezim nase, ker se tako redko odpravim na kulturne prireditve čez mejo. Premalo berem zamejski tisk, premalokrat grem s kakšnim zamejcem na kavo ... Nam bo odprava mejnih kontrol pomagala, da se bomo pogosteje srečevali in obiskovali? Upamo že, povsem prepričani pa nismo.
A vaditi lahko začnemo že danes in si na spletu pogledamo, kaj je na sporedu v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu ali kje so odprte osmice. Samo novo razmišljanje nas bo osvobodilo nezavednih meja, ki jih nosimo v sebi.
Svobodno prehajanje meje pa ni le nuja ljudi, ki živijo ob meji. Je pravica vseh evropskih državljanov, poudarjajo evropski politiki.
A ob tem ne pomišljamo na zunanje meje EU, ki postajajo s schengenom vse bolj nadzorovane. Veliko tistih, ki bi se radi vključili v naš evropski svet svobode, pravice in varnosti (tako se imenuje direktorat EU za pravosodje in notranje zadeve), doživi namreč na tej meji aretacijo ali izgon. Doživi tako podobno usodo tistih, ki jih na obale Sicilije in Kanarskih otokov naplavi morje.
Evropejcev od Evropejcev tako ne ločujejo le gorovja, reke in schengenska meja, pač pa meja, ki si jo ljudje zgradimo v svojih glavah. In celo morje je včasih laže preplavati.
Portugalska je včeraj devetim novim članicam EU, ki vstopajo v schengensko območje, izročila programsko opremo za informacijski sitem SIS I. Kot vse kaže, bo na letošnje silvestrovo med 28 evropskimi državami mogoče potovati brez dokumentov.
Notranji ministri Češke, Estonije, Latvije, Litve, Malte, Madžarske, Poljske, Slovaške in Slovenije so simbolično prevzeli programsko opremo, ki bo konec letošnjega leta omogočila vstop v schengensko območje, kjer na meji ni več policijske kontrole.
Svoboda gibanja je ena od temeljnih pravic skupnega evropskega prostora, poudarja EU v svojih listinah. Pred slabimi tremi leti je bila na meji med Slovenijo in tremi sosednjimi članicami EU ukinjena carina. Od takrat lahko čez mejo vozimo vsakršno blago, zato carinikov na meji ni več, policisti pa preverjajo samo osebne dokumente. Z vstopom v schengen pa bo odpadla tudi ta kontrola, tako da bomo po avtocestah lahko prečkali notranje evropske meje s hitrostjo 100 kilometrov na uro.
Baza podatkov SIS I je kompromis, ki je nastal zaradi zamude med pripravo novejšega programa SIS II. Slednjega so nameravali začeti uporabljati ob vstopu novih članic, zaradi zamud pa je grozilo, da bo vstop v schengen preložen. Notranji ministri petindvajseterice so se zato decembra lani odločili, da bodo začeli s sedanjim programom. Novinke, ki bodo izpolnjevale vse pogoje, bodo nadzor na kopenskih in morskih mejah odpravile zadnji dan tega leta. Na zračni meji pa bo vstop v schengen marca 2008 ob prehodu iz zimskega na poletni čas. Odločitev o pripravljenosti novink bo EU sprejela novembra.
Na slovesnosti v Lizboni je notranji minister Dragutin Mate povedal, da so priprave za schengen terjale velik finančni, kadrovski in tehnični vložek. Velik pomen je dal svobodi gibanja, ki se bo uresničila s prostim prehajanjem meje. Deveterica je doslej prestala večino preizkusov in Mate ne pričakuje zapletov. Naša naslednja prioritetna naloga pa je vzpostavitev SIS II.
Schengensko območje zdaj obsega trinajst članic unije (nekdanja petnajsterica EU brez Velike Britanije in Irske), Norveško in Islandijo. Pred dvema letoma leti je po uspešnem referendumu za vstop v schengen zaprosila tudi Švica. Bruselj je določil, da bo vstopila skupaj z novimi članicami.
Od silvestrovega bomo tako brez dokumentov potovali po 29 evropskih državah: 22 članicah, treh nečlanicah EU in štirih žepnih državicah (Lihtenštajn, Monako, San Marino in Vatikan), kjer potnih listov že zdaj ne potrebujemo. TINO MAMIĆ
KAJ JE SCHENGEN?
Prvi sporazum o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah so leta 1985 podpisale Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Nemčija in Francija. Slovesni podpis so opravili na ladji, zasidrani na reki Mozeli, kjer je tromeja med Beneluksom, Francijo in Nemčijo. Sporazum so poimenovali po vasici, ki je bila najbližja – Schengen. Zaradi hitrejšega pretoka oseb so države okrepile sodelovanje med policijskimi in carinskimi organi članic in vzpostavile skupna kontrolna mesta. Med tehničnimi rešitvami je od leta 1993 tudi vzpostavitev skupne baze podatkov, Schengenskega informacijskega sistema (SIS). TAM
Tino Mamić