oljčniministrizamir
Oljčni ministri za mir
KOPER
Zunanji ministri deseterice EU so sprejeli koprsko izjavo in podprli evro-sredozemsko univerzo
Dvodnevno srečanje zunanjih ministrov desetih sredozemskih članic EU se je končalo s sprejemom koprske sklepne izjave, v kateri podpirajo tudi slovensko iniciativo za ustanovitev evro-sredozemske univerze. Obenem so diplomati napisali pismo s konkretnimi predlogi za rešitev palestinsko-izraelskega spora.
KOMENTAR
Oljčna pobuda
TinoMamić
Ministri, ki so zaradi oljčne vejice v svojem simbolu dobili ime “oljčni ministri”, so včeraj v Kopru govorili o bližnjevzhodni krizi, migracijah in o francoski ideji o ustanovitvi sredozemske unije. “Načelno smo se dogovorili, da naj bi barcelonski proces evro-sredozemskega partnerstva prerasel v Sredozemsko unijo,” je po srečanju pojasnil gostitelj, zunanji minister Dimitrij Rupel.
O tem sta govorila tudi s francoskim šefom diplomacije Bernardom Kouchnerjem včeraj na delovnem zajtrku. Rupel pojasnjuje, da stvar še ni zaključena in da se bo razprava o tem nadaljevala.
Koprska deklaracija
V sklepni izjavi srečanja so ministri Slovenije, Italije, Francije, Španije, Portugalske, Cipra, Grčije, Bolgarije, Romunije in Malte potrdili pomembnost evropske sosedske politike in se zavzeli za uravnotežen geografski pristop do vzhoda in juga.
Pismo Blairu
Deseterica je včeraj podpisala tudi odprto pismo novemu odposlancu četverice za Bližnji vzhod Tonyju Blairu. To je uvod v nekoliko pogumnejšo politiko EU do Bližnjega Vzhoda, je komentiral pismo, ki bo javno objavljeno v ponedeljek, šef slovenske diplomacije.
Oljčni ministri so prepričani, da je rešitev za izraelsko-palestinski spor treba poiskati čim prej. V pismu predlagajo dogovor “o neki robustni mednarodni sili, ki bi bodisi pod okriljem zveze Nato bodisi OZN poskušala pomagati, da bi rešitev napredovala”, je še pojasnil Rupel.
Del pisma zadeva tudi “konkretne postopke Izraela” v korist palestinskemu predsedniku Mahmudu Abasu, pri tem pa naj bi šlo tudi za davke, ki jih je Izrael dolžan Palestincem, in izpustitev ujetnikov. Predlagajo tudi, “da bi se lotili dialoga med Hamasom in Fatahom”.
Tudi o Hrvaški
Rupel je omenil tudi ”predvolilne odmeve Hrvaške” na njegovo stališče, da mora Zagreb pred odprtjem pogajanj o ribištvu uresničiti maloobmejni sporazum Sops, pri poglavju 24 pa pojasniti, da meja na morju in na kopnem še ni določena.
Hrvaško zunanje ministrstvo je namreč ocenilo, da Slovenija otežuje napredek Hrvaške v pogajanjih in Slovenijo opozorilo, da v pogajalski proces z EU ne bi smela vnašati odprtih dvostranskih vprašanj.
TINO MAMIĆ
Slovenska diplomacija je razmeroma mlada. Razen nekaterih redkih posameznikov se na to reč pred osamosvojitvijo ni spoznal nihče. V poldrugem desetletju od takrat se je marsikaj spremenilo, čeprav se začetništvo tu in tam še vedno opazi.
Tudi pri sedmi sili.
Zunanjepolitični novinarji smo do našega ministra radi skeptični in včasih mu začnemo verjeti, šele ko njegove besede potrdi kdo iz tujine. Besede iz sveta namreč pogosto še vedno jemljemo kot suho zlato.
Včeraj nas je o uspešnosti srečanja deseterice zunanjih ministrov prepričal šele ciprski zunanji minister, ko je to poudaril na novinarski konferenci.
Še dan prej pa je moral ruski zunanji minister Lavrov izrecno izjaviti, da svojega obiska v Sloveniji ni preložil zaradi domnevnih razhajanj med državama, ki so jih nekateri pripisovali energetskim poslom.
Tudi odpoved Janševe poti v Sankt Peterburg, kjer naj bi se srečal s predsednikom Putinom, naj bi bila izraz poslabšanja odnosov med Slovenijo in Rusijo. Čeprav bi bilo srečanje ob robu simbolično - trajalo bi le kakih pet minut - je pri nas odpoved dobila pridih mednarodnega škandala.
Pri izvedbi včerajšnjega neformalnega srečanja šefov diplomacij pa bi težko čemu oporekali, ne glede na kritike, ki jih je bilo slišati na rovaš hrupnega helikopterja. Ta je letal nad ministri tudi, ko so si ogledovali znamenitosti.
Oljčni ministri, kot so poimenovali istrske goste, so svoje ime upravičili. Oljčna vejica, ki jo imajo v znaku, namreč simbolizira mir. Če se deset držav EU zavzame, da bi igrali aktivnejšo vlogo pri iskanju rešitve za palestinsko-izraelski spor, to ni mačji kašelj.
Pismo iz Kopra Tonyju Blairu, ki je po odhodu z mesta britanskega premierja postal odposlanec kvarteta OZN, EU, Rusije in ZDA za Bližnji vzhod, vsebuje tudi nekaj konkretnih predlogov. Ti niso le nove ideje za kompromis, ampak tudi za pravičnejšo rešitev, kar bi prineslo predlagano popuščanje Palestincem.
Pobudo zanj je dal francoski zunanji minister Bernard Kouchner, zvezda srečanja, ki je velik del svojega življenja posvetil humanitarnemu delu za pravičnejši svet. Zato to ni le predlog človeka, ki predstavlja 61-milijonsko nacijo, temveč tudi mednarodne moralne avtoritete.
Koprska izjava
* razširitev skupine na Romunijo in Bolgarijo;
* podpora evro-sredozemski univerzi;
* podpora reformni pogodbi o EU;
* za enotno politiko EU do Kosova;
* za širitev EU na Balkan;
* za večje sodelovanje med državami zaradi ilegalnih migracij
Kouchner tudi pri Janši
Najvidnejši gost koprskega srečanja ministrov, francoski šef diplomacije Bernard Kouchner se je včeraj dopoldne odpravil v Ljubljano k predsedniku vlade Janezu Janši. Strinjala sta se, da morata državi v luči njunega zaporednega predsedovanja EU prihodnje leto še naprej na vseh ravneh ohranjati intenzivne stike. Obe državi bosta kot eno od prioritet svojega predsedovanja namenili Zahodnem Balkanu. Glede Kosova, kjer je Kouchner pred leti opravljal delo posebnega odposlanca OZN, sta poudarila pomen miru, do končne rešitev pa bi morali priti še letos. TAM