pobudajevbruslju

Novogoriški župan Mirko Brulc je včeraj zjutraj za dva dni odpotoval v Bruselj. V imenu “iniciativnega odbora za Univerzo EU v Gorici (Italija) in Novi Gorici (Slovenija)” je napisal pismo za predsednika evropskega parlamenta Hansa Gerta Pötteringa s pobudo za ustanovitev prve univerze, ki bi jo ustanovil EP.

Gre za projekt na meji med državama. Univerza bi presegala nacionalne univerze zaradi trajne promocije vseevropskih idej in duha EU, piše Brulc.

Mesti ležita v “svetovljanski regiji” na križišču med Vzhodom in Zahodom, kjer se stikajo tri glavne evropske jezikovne skupine, romanska, germanska in slovanska, poudarja pismo. Iniciativni odbor, ki se sestaja že več časa, je o univerzi pripravil že obširnejši elaborat, ki pa javnosti še ni na voljo.

Čeprav je v EU precej univerz in fakultet, ki ponujajo kakovostne podpiplomske in dodiplomske evropske študije, pa ne gre pri nobeni za povsem evropski projekt, ki bi ga ustanovila in financirala EU. Tako imamo Evropski kolidž v belgijskem Brugesu in Varšavi, Evropski univerzitetni inštitut v Firencah, Evropsko akademijo za pravo v Trieru, Evropski inštitut za javno upravo v Maastrichtu, združenje Naša Evropa, hiša Jean Monnet in hiša Robert Schuman. Vendar bi Univerza EU bila nekaj povsem novega in večjega, saj bi lahko sprejela več tisoč dodiplomskih in podiplomskih študentov.

“Profesorji bi bili iz različnih držav, uradni jezik pa bi bil angleščina. Administratorje, rektorje in profesorje bi imenoval evropski komisar za šolstvo, potrdil pa parlament. Študentje bi prihajali iz vse Evrope. Del kampusa bi stal na eni, del pa na drugi strani državne meje,” pojasnjuje eden od motorjev ideje, upokojeni diplomat in profesor Karl Bonutti.

Med razlogi za razvoj univerze navaja tudi, da Goriška izgublja konkurenčnost v primerjavi z drugimi slovenskimi regijami: “Nova Gorica je zapostavljena tudi na račun Kopra, ki pridobiva svoj strateški in nacionalni pomen.”

V iniciativnem odboru so vplivni ljudje iz Goriške, ki prihajajo iz različnih svetovnonazorskih okolij. Računajo, da se bodo pri projektu povezali tudi slovenski poslanci v EP, ki pripadajo trem največjim političnim skupinam parlamenta. Podpore pa se nadejajo tudi od poslancev iz Nemčije, Italije in Avstrije, ki so zgodovinsko povezani z Goriško. Neformalno podporo so dobili tudi že od panevropskega gibanja.

“Odločilno besedo bo imel EP, ki lahko z ustanovno listino (charter) ustanovi eksteritorialni kampus neposredno pod pristojnostjo Evropske unije,” pravi Bonutti.

Včeraj smo vzpostavili stik tudi z vsemi slovenskimi evroposlanci, ki pa uradno še ne komentirajo pobude. TINO MAMIĆ