nezaribe,zamejogre
Ne za ribe, za mejo gre
LJUBLJANA, ZAGREB, BRUSELJ Slovenija in EU čakata na potezo Zagreba
Hrvaška ne popušča
Z ekološko-ribolovno cono (ERC) je vse po starem. Hrvaška tudi po prvem zasedanju sabora in po sestavi nove vlade vztraja pri svoji odločitvi. Evropska komisija, ki je v preteklih tednih zelo jasno izrazila nasprotovanje coni, pa čaka na novoizvoljenega hrvaškega premierja Iva Sanaderja. Sicer čaka Hrvaško že februarja zamrznitev petih ali celo devetih poglavij o pridružitvi evropski zvezi.
Komentar
Tino Mamić
Slovenija je s predsedovanjem EU v dvostranskih odnosih s Hrvaško postala manj aktivna. Upošteva namreč pravilo, ki se ga morajo držati vse predsedujoče države, da tega obdobja ne izkoriščajo za svoje nacionalne interese. Prav to bo Zagreb Ljubljani sicer še večkrat očital, kar pa Mladike ne bo ganilo.
Veliko bolj pa bo zunanji minister, ki ga jeseni čakajo volitve, pozoren na očitke koalicijskih in opozicijskih strank(ic), ki zahtevajo ostrejšo politiko na južni meji. Zlobneži bi sicer dejali, da se Dimitrij Rupel volitev ne boji, saj je kot zunanji minister zastopal že tri politične stranke (Demokrati, LDS, SDS). Ne glede na to pa se je predvolilna kampanja v Sloveniji že krepko začela, zato lahko pričakujemo le še več pozivov različnih jurišnikov.
Slovenija se zaveda upravičenih zahtev Hrvaške, da zaščiti morje in ribe, načeloma pa to zagovarja tudi skupna ribiška politika EU. Tudi v primeru, če bi ERC zares začela veljati, to še ne pomeni, da slovenski ribiči ne bi več mogli ribariti onkraj točke T5. Hrvaška bo pač določila kvote za ulov, tako kot v vseh drugih zaščitenih ribolovnih conah, in to bo treba spoštovati.
Slovenijo bolj skrbi meja. Mladika trdi, da zemljevidi prejudicirajo mejo, kar je v primerjavi s tistimi nekaj “hrvaškimi” ribami, ki jih ulovita dve slovenski barki, nekaj povsem drugega. Ljubljana pa ima pri zavračanju ERC podporo Bruslja le, ko gre za ribolov. Meja EU ne zadeva, saj gre za dvostranske zadeve.
Ker je šef druge najmočnejše koalicijske stranke nove hrvaške vlade HSS, ki je še ostrejša zagovornica ERC kot HDZ, že rekel, da se bo problem prejudiciranja slovensko-hrvaške meje lahko hitro rešil, bi to veljalo proučiti in izkoristiti. Če je bila to resna ponudba, seveda.
Na Hrvaškem glede ERC tudi po volitvah namreč niso spremenili svojih stališč. To je po eni strani razumljivo, saj je omejitev ribolova v Jadranu, kjer je ogrožena že več kot četrtina vseh vrst rib, argument, ki mu težko ugovarja tudi EU.
Realno pa se vstop Hrvaške v evropsko zvezo odmika. Tudi brez jadranskih zapletov bi Hrvaška v EU vstopila leta 2009 le v primeru kakšnega političnega čudeža. Če pa bo Bruselj februarja zamrznil nekaj poglavij v pogajanjih, se zna zgoditi, da bo Sanader dosegel Bruselj le, če bo še tretjič zmagal na volitvah.
V nadaljevanje zgodbe o ERC se je včeraj vključil predsednik slovenske vlade Janez Janša: “Nikoli se še ni zgodilo, da bi grozil tisti, ki se drži dogovora.” S tem je odgovoril na četrtkovo izjavo hrvaškega predsednika Stjepana Mesića, da “ni dobro s slovenske strani, da gre proti Hrvaški vedno z grožnjami; Hrvaška nikoli ni grozila prijateljski Sloveniji”.
Slovenija glede ERC, ki jo je Hrvaška s 1. januarjem uveljavila za članice EU, po besedah premiera Janše ni spremenila stališča. Dogovor, da cona ne bo veljala za članice EU so namreč sekretarji zunanjih ministrstev Slovenije, Italije in Hrvaške podpisali leta 2004, poudarja Janša: “Mi nismo predlagali spremembe, kakršnakoli enostranska kršitev ali razveljavitev teh zavez za nas ne pride v poštev”.
Hrvaške grožnje?
Zunanje ministrstvo, ki je včeraj ravno tako zanikalo, da bi šlo za grožnje, je odgovorilo, da pa je “hrvaška stran svoje grožnje zaostrila in celo uresničila, ko je v nasprotju z veljavnim sporazumom uveljavila cono in kot sredstvo uveljavljanja predvidela vojaške ladje”.
Kot prikrite grožnje pa Mladika razume izjave predsednika Mesića, da Hrvaška nikoli ni pogojevala vstopa slovenskim podjetjem na hrvaški trg: “Pogojevanje vstopa slovenskim podjetjem bi bilo v nasprotju s temeljnimi svoboščinami EU in z evropskim pravnim redom. Ob tem naj spomnimo na izjave guvernerja Hrvaške narodne banke Željka Rohatinskega, ki je javno pogojeval vstop Nove ljubljanske banke na hrvaški trg z rešitvijo vprašanja nasledstva po nekdanji SFRJ.”
ERC je stvar EU
Visoki slovenski diplomatski vir je včeraj zatrdil, da bo komisija februarja zamrznila poglavja, če cona ne bo razveljavljena. Bruselj bi utegnil blokirati kar devet poglavij v pristopnih pogajanjih in ne le pet ali šest, od ribištva in zunanje politike pa vse do znanosti, napoveduje neimenovani vir. Ob tem pa poudarja, da “zamrznitev ne bi bila dobra ne za Hrvaško ne za EU”. Vir še pravi, da si Hrvaška želi dvostransko dogovarjanje o ERC, na kar pa Slovenija ne bo pristala, saj jo zastopa evropska komisija, trdi neimenovani vir: “Pristali bomo samo na multilateralne pogovore med Hrvaško, evropsko komisijo, Italijo in Slovenijo.”
In kaj to pomeni? Lani je EU to storila s Turčijo, ki kljub dogovoru ladjam in letalom Cipra ne dovoli pristanka v svojih lukah. Po dolgotrajnih pogovorih so se zunanji ministri zedinili in zamrznili osem od 35 poglavij, tako kot jim je to predlagala evropska komisija.
Ribolov je ekološki problem
Isti vir pravi tudi, da Slovenija razume hrvaške ribiče, saj so v primerjavi z njimi ribiči iz EU v Jadranu privilegirani. Zanje namreč v mednarodnem morju (ki je danes ERC) veljajo blažja pravila kot za hrvaške.
Posledice prevelikega izlova s strani italijanskih ribičev, ki letno prinese več kot četrt milijarde evrov, so vidne že danes, opozarjajo hrvaški ekologi. Samo mesto Chioggia ima več ladij za ribolov kot vsa hrvaška pristanišča skupaj.
Hrvaški ribiči se pritožujejo tudi zaradi italijanskih ribičev, ki občasno lovijo v teritorialnem 12 milj širokem pasu ob obali. Zadnji tak primer, ki so ga Hrvati odkrili, je bil v okolici Palagruže pred nekaj dnevi. Ko so ladjo odpeljali v pristanišče in ji naložili kazen, italijanske oblasti niso protestirale, temveč so celo napovedale, da ribiče čaka kazen tudi v domačem pristanišču.
Hrvaški tednik Globus opisuje primer, kako je deset italijanskih ladij vpadlo v hrvaško morje, ko pa je hrvaška policija eno od njih ulovila, so si stroške za kazen razdelile na deset delov.
S 1. januarjem je italijanska vlada svojim ribičem svetovala, naj se izogibajo incidentom na morju, in jim sporočilo, da se bo sredi januarja po umestitvi nove hrvaške vlade vedelo kaj več.
Za čakanje so se odločili tudi slovenski ribiči. Slovenski predsednik vlade Janša pa je obljubil, da bo država povrnila vse stroške, ki bi nastali v primeru zapletov s strani hrvaških oblasti. K temu je vlado, kot smo že poročali, pozval tudi izolski občinski svet.
Svetniki - v Izoli sta slovenski ladji, ki lovita v mednarodnih vodah - predlagajo ustanovitev denarnega sklada za povračilo morebitne škode slovenskim ribičem. Obenem so v sklepu določili, da je ribičem treba zagotoviti tudi pravno pomoč, za kar pa naj bi prejeli tudi uradno pisno obvestilo vlade.
TINO MAMIĆ
Februarske zamrznitve
Komisija bo februarja, če ERC ne bo preklicana, zamrznila pet ali celo devet poglavij (vseh je 36) v pristopnih pogajanjih s Hrvaško.