eu
V s i s r e č n o z d r u ž e n i
BERLIN - EU za človekove pravice, solidarnost in demokracijo - Ustava do junija 2009
Primorske novice, 26. marec 2007
“Naš cilj je, da bi EU postavili na nove skupne temelje pred evropskimi volitvami leta 2009,” se zaključuje težko pričakovana deklaracija neformalnega vrha Evropske unije, ki je bila predmet dolgotrajnih pogajanj evropsko naprednih in evroskeptičnih držav povezave. 27 voditeljev EU si je med pihanjem 50 svečk na evropski torti zaželelo veliko stvari.
“Mi, državljanke in državljani EU, imamo srečo, da smo združeni,” se glasi uvod v berlinsko deklaracijo, ki postavlja na prvo mesto “nedotakljivost človekovega dostojanstva, solidarnost in demokracijo”. Izjava je dolga samo poldrugo stran, saj so se voditelji EU odločili, da jo bodo strnili v vsem razumljiv jezik.
Konkreten načrt, kako do nove ustavne pogodbe, pa bo predsedujoča EU Nemčija pripravila do konca junija, je napovedala gostiteljica vrha, nemška kanclerka Angela Merkel. Ob tem je poudarila, da bi moralo postati “bolj jasno, za kaj so pristojne države članice in za kaj Unija”.
KOMENTAR
Vse najboljše, Evropa!
Včeraj je bil velik dan, kot je praznovanje 50. rojstnega dne Evropske unije imenoval slovenski premier Janša. Zakaj?
Glavni razlog za praznovanje, na katerega pa radi pozabljamo, je mir. Očetje združene Evrope so se namreč po koncu druge svetovne vojne bali, da bi se morija utegnila ponoviti. Kako torej zagotoviti mir v Evropi, ki so jo vojne pretresale skozi vso njeno zgodovino?
Jedro spora je tlel med Nemčijo in Francijo, glavnima akterjema obeh svetovnih vojn. Razlogi za njun spor so bili energetski viri (kako zelo aktualno!), predmet spora pa energetsko bogate kolonije in dežele ob zgornjem Renu, predvsem z železovo rudo in premogom. Podoben problem so skušale velesile reševati tudi po prvi svetovni vojni, a so z zgrešenimi potezami vzpodbudile vzpon fašizma in nacizma. Očetje združene Evrope so si zato zamislili revolucionarno idejo: največji nasprotnici - Nemčija in Francija - naj skupaj upravljata energetske vire, s čimer naj bi preprečili, da bi se zaradi tega kdajkoli spopadli. Pred 50 leti so nato države Beneluksa, Francija, Nemčija in Italija podpisale pogodbo o skupnosti premoga, jekla in jedrske energije. Evropi je pogodba zagotovila mir, ki traja že 62 let. Pred tem je po napoleonskih vojnah zveza velesil z reakcionarnim absolutizmom uspela ohraniti mir med Francijo in Nemčijo, ki pa je trajal le 56 let.
Ustanovitev evropske zveze seveda ni preprečila vseh vojn na celini. Balkan namreč ni bil del te gospodarsko-politične unije, zato so varovalke pregorele in nacionalizmi so sprožil vrsto vojn v bivši Jugoslaviji. Posledice so še dobro vidne, prepričljivega jamstva za mir v naslednjih letih pa ni.
Včeraj so politiki v Berlinu (kako simbolično!) poudarjali predvsem “sekundarne” uspehe EU. Unija se je razširila na države, ki po vojni niso živele v demokraciji (poleg levičarskih režimov na Vzhodu tudi desničarski v Sredozemlju). Pripomogla je k padcu berlinskega zidu. Postala je perspektivna gospodarska sila. V svetu je EU danes najglasnejša pri opozarjanju na podnebne spremembe in se tega problema loteva najbolj temeljito. Tu je še evro, ki je v slovenski javnosti najbolj zaupanja vredna institucija.
Kljub častitljivemu jubileju pa je EU včeraj bolj kot nazaj gledala naprej. Čakajo jo institucionalne spremembe, brez katerih ne bo gospodarskega napredka, skupne zunanje politike, zmanjševanja onesnaževanja in širiteve na Balkan.
Zato ji danes iz vsega srca zaželimo: Vse najboljše, Evropa!
Najprej je o EU sanjala le peščica, nato je postala zamisel o Evropi združenih narodov upanje mnogih, sedaj pa je nujna za vse, je v slavnostnem nagovoru povedal predsednik evropskega parlamenta (EP) Hans-Gert Pöttering, ki si želi, da bi novo ustavno pogodbo dobili pred volitvami v EP, do katerih nas loči še 26 mesecev.
EU ni “tuja sila”, ki osvaja naše države, je pojasnil predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso: “V današnji EU je 50-krat več blaginje in trikrat več prebivalcev kot leta 1957, ko je bila podpisana rimska pogodba, temelj današnje EU.”
“Danes je velik dan,” je tik pred začetkom vrha poudaril tudi predsednik slovenske vlade Janez Janša in dodal, da je “evropska zgodba dokaz, da se probleme da reševati z dobrimi kompromisi, ki bodo potrebni tudi v prihodnje”.
Voditelji držav, ki si prizadevajo za vstop v EU, niso bili povabljeni v Berlin. Dobro obveščeni viri trdijo, da zato, ker v Berlinu niso hoteli videti predstavnika Turčije. Hrvaška si je kljub temu zagotovila vabilo za sobotni uvodni koncert, ki se ga je udeležil premier Ivo Sanader. Deklaracijo, ki ne omenja širitve, pa je označil kot “dobro novico”, ker se tako “razume, da bo Hrvaška 28. članica unije”. TINO MAMIĆ
Dva poslanca, dve mnenji
Slovenska evropska poslanca, ki se jeseni utegneta spopasti na volitvah za predsednika države, imata različni mnenji o berlinski izjavi. Alojz Peterle (NSi-EPP) meni, da gre za “politično voljo, ki napoveduje izhod iz krize in zavezuje k rešitvi glede bodoče pogodbe do leta 2009”. Borut Pahor (SD-PES) pa jo ocenjuje kot “znak šibkosti politične vizije voditeljev EU” in trdi, da “skorajšnje rešitve te krize ni na vidiku”. Stanje ocenjuje kot politično krizo, ker je “čas za premislek” pravzaprav le “odlaganje problema”. TAM
Tino Mamić