resolucijaomanjšinah

Vladna koalicija se je novembra 2004 v koalicijski pogodbi zavezala, da bo v devetih mesecih poslala v parlament resolucijo o italijanski in madžarski manjšini. Resolucijo, ki jo je pripravil vladni urad za narodnosti, je vlada v četrtek dobila na mizo, a je ni obravnavala. Manjšinske organizacije pa imajo vrsto pripomb.

Zgodba z resolucijo se je začela z zmago demokratov Janeza Janše na volitvah leta 2004. Med 57 poslanci, ki so Janšo izvolili za mandatarja pomladne koalicije na volitvah, sta bila tudi Roberto Battelli in Maria Pozsonec. Koalicijska pogodba nove parlamentarne večine pa je eno od 18 poglavij posvetila skrbi za manjšini: da bo raven financiranja ostala najmanj enaka, da se bo vlada borila proti asimilaciji in da bo pripravila resolucijo o manjšinah.

Dve leti in pol zatem resolucija še vedno ni sprejeta, ker jo urad za narodnosti usklajuje z vlado na eni in z manjšinskimi organizacijami na drugi strani.

Eden glavnih namenov resolucije je “zagotoviti dosledno uresničevanje opredeljenih posebnih ustavnih pravic narodnih skupnosti”. Zadnji predlog resolucije ima kar 111 strani - 31 osnovnega besedila in 80 strani priloge, ki opisuje trenutni položaj manjšin.

Resolucija namenja pozornost doslednemu zagotavljanju pravic manjšine, posebej na področjih, kjer se te ne spoštujejo. Glavni problem se kaže v upadanju števila pripadnikov manjšine, ki sta ga zabeležila zadnja dva popisa prebivalstva.

O posebnih ukrepih za zaščito manjšin se je začelo razmišljati leta 2003, po objavi podatkov popisa prebivalstva, ki so pokazali velik padec števila pripadnikov obeh manjšin v zadnjem desetletju.

Manjšina je vse manjša

Tudi v predlogu resolucije piše, da se je na uradnem popisu prebivalstva leta 1991 za pripadnike italijanske narodnosti opredelilo 2959 ljudi, 3882 pa jih je za materinščino navedlo italijanski jezik. Ob popisu prebivalstva v letu 2002 se je za pripadnike italijanske narodnosti opredelilo 2258 oseb (701 ljudi ali 24 odstotkov manj), 3762 oseb pa je kot materni jezik navedlo italijanski jezik (120 ljudi ali tri odstotke manj). V celotni državi (kriterij narodne pripadnosti) to predstavlja 0,11-odstotni delež prebivalstva. Na narodnostno mešanem območju v občinah Koper, Izola, Piran prebiva 81,5 odstotka tistih, ki so se opredelili za pripadnike italijanske narodnosti (1840 oseb), zunaj narodnostno mešanega območja pa približno 18,5 odstotka. V Pomurju je bil upad podoben: leta 1991 je bilo 8000 Madžarov, leta 2002 pa le še 6243. Število prebivalcev, katerih materinščina je madžarščina, pa je v tem obdobju z 8720 padlo na 7713.

Kako naprej?

Manjšinska krovna organizacija Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti je do predloga resolucije precej kritična, pripombe je poslala na enajstih straneh. Urad za narodnosti jih je delno upošteval, usklajevanje pa bo še trajalo. Še pred krovno organizacijo je devet strani pripomb poslala Italijanska unija, ki združuje italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem. Njen predsednik Maurizio Tremul je odločen: “Bolje je počakati in se potruditi, kot pa da dobimo slab dokument, ki ne bo dovolj operativen.”

Zagate italijanskih programov

Glede italijanskih programov nacionalne RTV resolucija predvideva “ohranitev trenutne razsežnosti oddajanja teh programov kot tudi ohranitev lastne produkcije teh programov ob ustrezni finančni podpori javne televizije in države”. Prav tu pa se v realnosti že zapleta, saj zaradi splošnega krčenja stroškov nacionalne RTV hiše to zadeva tudi regionalni center RTVS v Kopru. Direktor RTVS Anton Guzej je na zadnji seji programskega sveta poudaril, da ne more zagotoviti več kot osem milijonov evrov za italijanski manjšinski program in dva milijona evrov za madžarskega. Programski odbor za italijanski program je namreč zahteval, da se višina denarja v primerjavi z lanskim letom ne sme zmanjšati. RTV je vsoto namreč zmanjšal za približno za 177.000 evrov, poleg nove dotacije 146.000 evrov, ki jo je za ta program začela od lani namenjati vlada.

Resolucija govori tudi o slovenskih podnapisih na koprski televiziji “zaradi potrebe po nenehni skrbi za kakovostno integracijo ob ohranjanju posebnosti in seznanitve večinskega prebivalstva tudi zunaj narodnostno mešanega območja s specifikami življenja italijanske narodne skupnosti”. Italijanska manjšina namreč podnapisom nasprotuje zaradi navad gledalcev, strinja pa se, da bi to bila opcija v povezavi s teletekstom. Glede na napredek tehnike pa bo ta razlika že v nekaj letih postala nepomembna.

Predlog resolucije navaja še razširitev TV signala, “več napora pa bi bilo treba vložiti tudi v razvijanje programov v italijanskem jeziku ter hkrati tudi programov v slovenskem jeziku za čezmejno televizijo”.

TINO MAMIĆ