clanki

Evrovizija: pogled iz prve vrste

Čokoladni preliv

Slavnosti ob uvedbi evra, z evropsko politično smetano, ki je tekmovala v hvalnicah Evrosloveniji, lahko rečemo kar evrovizija. Ne samo zato, ker smo si ogledovali evro, ampak tudi zaradi nastopa postavne voditeljice Ivane Šundov. Graciozna gospa je za diplomatske manire celo prestopila nevidno mejo resnosti, česar pa ji nihče ni zameril.

Ko je na oder povabila njegovo ekscelenco Barrosa, bruseljskega šefa komisije, ta ni mogel skriti židanega nasmeška. Evropski politiki so na odru zaradi prelestne dame pokazali celo malo ljubosumja. Direktorja Evropske centralne banke je namreč označila za očarljivega, njegovo šarmantnost pa da dopolnjuje tudi njegov podpis, ki ga gledamo na vsakem evrskem bankovcu. Luksemburški premier Juncker je zato med svojim govorom pripomnil, da ni tako šarmanten kot njegov predhodnik. Požel je salvo smeha, ker pa vemo, da je v vsakem štosu nekaj resnice, se sprašujemo, ali ni bil tudi malce ljubosumen. Svojo ljubosumnost pa je glasno priznal šef madžarske vlade. Človeku postane kar malce nerodno, ko posluša premierja desetmilijonske države, ki Slovenijo javno postavlja za svoj zgled. "Vprašate me, ali sem ljubosumen? Seveda sem. Seveda v dobrem pomenu besede," je pojasnil svoja čustva.

Brhka Vipavka, ki je na oder prihajala vsakič z malce spremenjeno zelenčasto evrovizijsko obleko, se je tudi zmotila. Ob uvodu v govor grškega premierja je rekla, da Slovenija od Grčije prevzema žezlo najmanjše države v Evrolandiji. Najmanjša evrodežela je namreč od vedno bil Luksemburg (velik je kot Primorska), ki ostaja najmanjši še naprej. Besedila sicer Ivana ni napisala sama, nam je priznala še isti večer, zato ji lahko odpustimo. Upamo lahko le, da tisti, ki je to napisal, ni mislil na kakšno drugo podobnost. Helenska republika je namreč evro prevzela in za izpolnitev pogojev ponaredila podatke. Tolaži nas, da se kaj podobnega ne more več zgoditi, saj frankfurtski evrobankirji od takrat veliko bolj natančno preverjajo resničnost prejetih podatkov.

Sicer pa je bilo tam spredaj v Cankarju kar nekaj lepotic, ki so jih nekateri politiki (pretežno moškega spola) nedvomno opazili. V prvi vrsti je sedela Urška zala, premierjeva spremljevalka. Na odru je zablestela sopranistka Sabina Cvilak. Pri mladi svetlolasi Mariborčanki se je obleka dopolnila tako z glasom kot s stasom. Za klasičen okus malce nenavadno obleko pa je imela violinistka Anja Bukovec. Mene, plebejca, je rdeče-modra obleka spominjala na metulja. Zvok njenih gosli mi je bil veliko, veliko bolj všeč.

O velikem pomenu prevzema evra za vso slovensko srenjo pričuje tudi črna slavnostna obleka poslanca liberalcev Guliča. Ob tej priliki si je uredil brado in usnjeno jakno pustil doma. Njegovi strankarski kolegi so sicer imeli bolj dolge obraze. Ko je osem evropskih šefov vlade pelo hvalnice Janši in njegovi ekipi, sta Rop in Jankovič manj ploskala kot drugi. Čeprav je Janša poudaril, da so za uvedbo evra zaslužni tudi njegovi predhodniki, je Rop verjetno podoživljal staro slavo, ko je kot premier podpisoval pogodbo o vstopu Slovenije v EU. Oba dogodka bi seveda težko primerjali med seboj, hvala bogu pa tokrat premier ni imel težav s predsednikom Drnovškom, kdo bo igral prvo violino. Ne pozabimo na našo voditeljico - ko je na oder povabila Janšo, je imela najdaljšo vlečko.

Da pa ne bi vsa slovesnost pozabila na delovne zmage socialističnega delovnega ljudstva - ne pozabimo, da nekateri vztrajno trdijo, da so nas v neodvisnost pripeljali komunisti - je otroški zborček za sklep ubrano zapel pesmico, ki se je spominjamo s šolskih proslav v času rajnkega socializma. "Evronirčki" so bili v belih srajčkah, a brez rdečih rutic. Politike brez pesmi itak ni.

kolumna v Bonbonu, prilogi PN in Večera, 23. januarja 2007

Tino Mamić,

novinar Primorskih novic