hladenveterizgorice

Desnica je na nedeljskih volitvah v Gorici dobila svojega župana že v prvem krogu, ker je bila leva sredina razdvojena in razbita na tri frakcije, pojasnjuje Jurij Paljk, odgovorni urednik tednika Novi Glas. “Resnici na ljubo pa je treba tudi povedati, da je Gorica desničarsko usmerjena in je zato bil pravi mali čudež, ko smo pred petimi leti za 26 glasov zmagali in postavili Vittorija Brancatija za župana. Takrat desnica ni imela tako preverjenega in trdega kandidata,” meni Paljk.

Odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar opozarja, da so Brancatija “začeli rušiti že pred leti prav njegovi najbližji politični sopotniki, to je goriški predstavniki stranke Marjetice”. Ob delitvi na več taborov so bili številni levosredinski volivci demotivirani in niso šli na volišče, pojasnjuje.

Ne deželne ne rimske oblasti Brancatija, ki je glede odnosov s Slovenijo in slovensko manjšino stopil po novi poti, niso podprle v zadostni meri, ampak so ga ponekod celo ovirale, pojasnjuje Brezigar: “Goriški meščanski desnici to približevanje Slovencem ni bilo pogodu. Rekla ni nič, ker sedaj to ne prinaša glasov, tako da tudi v volilni kampanji o tem ni bilo govora, nerazpoloženje v delu italijanskega prebivalstva pa je bilo občutiti.”

Neenotna manjšina

Urednik tržaškega dnevnika je kritičen do slovenskih politikov: “Če bi se predstavniki Slovenske skupnosti in levice ne prepirali in celo obrekovali, ampak bi skupaj prepričevali ljudi, naj gredo na volišče, bi se danes verjetno pripravljali na drugi krog volitev.” Glede sodelovanja med krovnima organizacijama obeh svetovnonazorskih taborov manjšine Paljk nima pohvalnih besed: “Vdiranje politike v civilno družbo še veča razpoke in razhajanja med nami. Veliko več bi se dalo narediti, če bi več in bolje sodelovali, seveda tako, da bi drug drugemu pustili dostojanstvo, pravico do različnosti in se ne bi šli ta večni in pogubni kdo bo koga požrl.”

Brezigar je na isto vprašanje o sodelovanju obeh organizacij odgovoril, da v luči volitev ni opazil nikakršnega sodelovanja, kar po njegovem ni dobro.

V Gorici je za komuniste kandidiral duhovnik Andrea Bellavita, nekdanji tesni nadškofov sodelavec, ki je po Paljkovih besedah “temeljito jemal prostor skrajni levici s tem, da se je zavzemal za najbolj revne, za prišleke in na rob odrinjene”. Odhod “odličnega duhovnika med politike je izguba,” pravi Paljk: “Izjemnih duhovnikov je malo, občinski svetnikov pa veliko.”

Gorica umira

Paljk je pesimističen: “Nikjer nas več ne bo, saj nas bo občinska uprava desničarjev načrtno in vedno znova prezirala, o izvajanju zaščitnega zakona lahko samo še sanjamo, v središču mesta nam ga desničarji ne bodo nikdar dali. In še več kitajskih trgovin bomo imeli, ker Gorica umira.”

Na vprašanje, ali se ne bodo ohranili dobri stiki med Goricama, pa Paljk postavi protivprašanji: “Ste v Sloveniji zares tako prepričani v EU, da verjamete v popoln padec meje ob vstopu v schengen? Mislite, da se bo Erjavčeva odprla in da tam ne bo več policijskega nadzora, če bodo v mestu vladali desničarji?”

Brezigar opozarja, da je novi župan Ettore Romoli že je napovedal, da se bo ukvarjal s 'konkretnimi' vprašanji: “To pa so voda, odplake, smrad, in podobno. Skratka, teme, ki ločujejo.”

Manjšina v desno

Drugi poraz za manjšino in levo sredino se je zgodil v občini Devin-Nabrežina.

Brezigar pravi, da je župan Giorgio Ret že je v prejšnjem mandatu kar dobro vodil občino, leva sredina pa ni imela dovolj uglednega kandidata. In zakaj so župana volili tudi Slovenci? “Slovenska manjšina se mora zavedati, da živi v dinamičnem svetu, v katerem pripadnost slovenstvu ni več absolutno merilo. To nam lahko ni všeč, ampak zgrešeno bi bilo, če bi hlinili stanje, ki ne odraža dejstev.”

Brezigar, ki je bil pred leti zadnji slovenski župan v nabrežinsko-devinski občini, se spominja, da je bilo v njegovem času sožitje med Slovenci in italijansko večino še težje graditi, ker je leva opozicija tako politiko zavirala. “Med drugim sem se moral ukvarjati tudi z incidentom, v katerem je jugoslovanski patrolni čoln ubil gradeškega ribiča,” doda Brezigar.

Volivci so imeli vtis, da bi v primeru zmage slovensko govorečega Massima Veroneseja slovenski vpliv v občini prevladal nad italijanskim, razmišlja Bojan Brezigar: “Šlo je za vtis, ki verjetno ni odražal resničnega stanja, ampak vsi vemo, kako zelo pomemben je marketing v sodobni družbi. In ker je bil vtis tak, in ker so Italijani v večini, so volili za Reta.” TINO MAMIĆ