proslaveinzastave

Praznik v spomin na vrnitev Primorske k matici, bomo letos praznovali tretjič. 15 september je zelo pomemben praznik za vso državo, saj ji je vrnil tretjino odvzetega narodnega ozemlja. Še pomembnejši pa je za nas, saj je temelj primorske (slovenske) identitete. Primorci s(m)o nastali prav zato, ker je bil ta del ozemlja okupiran in ker so se naši predniki borili za svoj (in danes naš) obstoj.

Septembra bo minilo že 60 let, odkar je leta 1947 v Parizu bila določena meja, ki je Primorsko (takrat še brez Istre) vrnila Sloveniji.

Včeraj so zato na Zemonu župani, predstavniki veteranskih organizacij in vlade uskladili septembrske načrte.

Prvi bodo praznovali tigrovci z mladimi pred spomenikom na Velikem Cerju 7. septembra. Dan kasneje bodo veteranske organizacije pripravile veselico sredi Nove Gorice. Na sam praznik pa bo veselo na državni proslavi v briških Tatrah.

Vsi ljudje radi praznujemo. To je pravzaprav ena od najstarejših človekovih potreb in navad. Zato državne proslave niso namenjene le eliti, ampak ljudstvu. Sedanja vlada se tega dobro zaveda, saj je proslave približala ljudstvu in prekinila tradicijo dolgočasnih alternativno-umetniških performansov, ki jih je razumela le peščica.

Eden od znakov praznovanja so tudi zastave. Teh pa v naši državi ni veliko. Le redki na predvečer praznikov okrasijo pročelja svojih bivališč z nacionalno trobojnico.

Da bo vsaj v šolah po novem drugače, je dobra novica. Ne le zato, ker minister Zver predlaga, da pred vsako šolo visi državna zastava, ampak tudi zaradi domovinske vzgoje.

Ko govorimo o zastavah, se vedno spomnim neke vasice v tajski džungli, do katere se ne da priti z nobenim prevoznim sredstvom. Mi smo prišli tja najprej na slonih, potem pa peš. Med bambusovimi kočicami na koleh je bila največja namenjena osnovni šoli. Če me spomin ne vara, je učitelj v vas prihajal le enkrat na teden. In tam, sredi odročne vasi, kjer nepismeni prebivalci ne zaslužijo v vsem letu toliko kot Slovenec v enem dnevu, je na visokem jamboru visela državna zastava.

Pri nas smo izobešanje zastav opustili konec osemdesetih let, ker je bilo to obvezno.

V vasi, kjer živim, je zato dolga leta za praznike plapolala samo ena zastava. A A letos aprila so bile že tri. Mogoče pa se bo “virus” do septembra še razširil?