svetilnikistrskekulutre

Klub so ustanovili “v času slovenske politične pomladi, kot spontan izraz potrebe po organiziranem civilnodružbenem delovanju tako znotraj kulturne prebuje Slovenske Istre, kot tudi splošnih demokratizacijskih procesov slovenske družbe”, se spominja oče kluba in njegov dolgoletni predsednik Milan Gregorič. Svetovnonazorsko so odprti za vse, poudarja: “Vsakdo ima možnost, da prispeva k programu svoj delež, skladno z lastnimi potrebami in interesi. V duhu pluralne civilne družbe pa dajemo prednost temam, ki nas povezujejo, ne pa razdvajajo.”

Klub je ministrstvu utemeljil prošnjo za status društva v javnem interesu s sedmimi stranmi naštevanja svojih prireditev in dejavnosti v času med leti 2000 in 2006. Prireditve so naštevali selektivno, o delovanju iz prejšnjih let pa sploh niso pisali, da ne bi “preveč obremenili gradiva”. V Istri in zamejstvu tako pripravljajo redne predstavitve knjig in kulturnikov, kjer se razvijajo živahne debate. V sodelovanju z drugimi strokovnimi in kulturnimi organizacijami so pripravili tri zgodovinske simpozije (Josip Agneletto, Virgil Šček, Alojz Kocjančič), načrtujejo pa še dva (Branko Šalamun, Karlo Kocjančič). Klub je pripravil vse potrebno za ustanovitev Kocjančičeve nagrade, a je predlani zaradi odločitve prejšnjega izolskega občinskega sveta odtegnil podelitev nagrade prav Gregoriču. Klub veliko sodeluje tudi z zamejstvom - tostran meje predstavlja zamejsko kulturno in družbeno stvarnost, onstran pa slovensko in istrsko.

O bogatem delovanju Kulturnega kluba Istra veliko pove tudi to, da so njegovi člani ustanovili tri druga civilnodružbena gibanja. Člani kluba in preživeli tigrovci so tako pred desetletjem ustanovili društvo Tigr, ki je obudilo in rehabilitiralo spomin na to pomembno uporniško protifašistično gibanje. Pred sedmimi leti se je znotraj kluba oblikovala skupina Mnenjsko gibanje za Slovensko Istro in objavila nekaj deset peticij, objav in pozivov (skupaj z zvezo borcev so pripravili ovadbo zoper italijanske vojne zločince). Člani so ustanovili tudi regionalni odbor panevropskega gibanja, v katerega so vključili tudi tržaške rojake.

Število članov kluba se je ustalilo okoli številke 50 in ga namerno niso povečevali, ker je številno članstvo povezano z organizacijskimi problemi. Zato so odprli seznam simpatizerjev kluba, ki šteje 200 ljudi, ki jim pošiljajo vabila na svoje prireditve. Največ članov in simpatizerjev je iz Kopra in okolice, nekaj iz Izole in Pirana.

In načrti za prihodnje mesece? Načrti so odvisni tudi od razpoložljivih sredstev, ki so vedno pičla, pravi Gregorič: “Z razpoložljivimi sredstvi bomo jeseni lahko organizirali le nekaj predstavitev strokovnih in literarnih del, predvsem domačih avtorjev z obeh strani meje, in pripravili občni zbor v Batistovem parku staroslovanskih bogov na Robidi. V delu je tudi krajša monografija življenja in dela Karla Kocjančiča, dolgoletnega aktivista našega kluba, planinskega društva in društva Tigr. Če se nas bo usmilil kak sponzor, bo teh aktivnosti kaj več.”

Prav denarja bi utegnilo poslej biti več, saj imajo društva posebnega javnega pomena malce prednosti pri javnih razpisih in lahko javno kulturno infrastrukturo uporabljajo v zameno za plačilo vzdrževalnih stroškov.

TINO MAMIĆ