slovenija-realnasila

Slovenska diplomacija je po petnajstih letih realna sila, je slovenskim diplomatom, ki se enkrat na leto sestanejo na delovnem posvetu, včeraj povedal premier Janez Janša.

Težko bi mu ugovarjali, saj bomo ob letu osorej predsedovali evropski zvezi, ki šteje okrogle pol milijarde ljudi. Pred to, najvišjo stopnico, smo jih prehodili kar nekaj, od zadnje v nizu, uvedbe evra, do predsedovanja Ovseju in pred tem Varnostnemu svetu OZN, pa vstopa v EU, mednarodnega priznanja in brionske deklaracije - če naj nanizamo le najpomembnejše.

Slovenija je - posebej še v primerjavi z drugimi postsocialističnimi državami - zgodba o uspehu - kljub skromnim sredstvom, kot poudarja minister Rupel, in kljub napakam, ki jih Mladiki očitajo kritiki.

Janša se dobro zaveda, da se uspešnost diplomacije ne meri le s političnimi, temveč tudi z gospodarskimi kazalci. Posebej to velja za manjše države. Zato je včeraj diplomatom položil na srce pomembnost gospodarske diplomacije, in zato je v zadnjih dveh letih obiskal tudi države, ki so jih njegovi predhodniki morda nekoliko preveč zanemarili.

Isti pogled - skozi gospodarska očala - bi morali diplomati uporabiti tudi pri predsedovanju EU. Čeprav se to sliši grdo in sebično, gre vendarle najprej za naš interes. Tudi tokratni posvet cveta slovenske diplomacije ni minil brez zapleta, na kakršne smo se v zadnjih letih že skoraj navadili in so bili pogosto povezani s predsednikom Janezom Drnovškom.

Gotovo se mnogi še spominjajo zapleta z njegovim in Kučanovim dežnikom ob obisku Clintona v Ljubljani. Ali pa prerekanj, kdo naj podpiše pristopno pogodbo k EU, Drnovšek kot predsednik države ali takratni premier Rop?

Verjetno pa je še najbolj svež spomin na dirko, kdo bo rešil Toma Križnarja iz sudanskega zapora.

Drnovškova odločitev, da ne sprejme zbranih diplomatov, na pogled ni tako huda stvar, je pa malce nenavadna. Posvet je bil namreč posvečen slovenskemu predsedovanju EU, kar bo velik zalogaj za vso državo, predvsem pa gre za skupni projekt vse državnih ustanov in političnih sil, vključno s predsednikom države.

Mogoče pa Drnovška predsedovanje ne zanima, saj naj bi takrat ne bil več predsednik. Zagotovo pa tudi ne anonimni posameznik.

Zagotovo pa tudi zanj velja, da je iz stranke možno izstopiti, iz države pač ne.