Teorija vrednot
PSIHOLOŠKA TEORIJA VREDNOT
PSIHOLOŠKA TEORIJA VREDNOT
1. Vrednote so pojmi o temeljnih kategorijah zaželenega (definicija).
1. Vrednote so pojmi o temeljnih kategorijah zaželenega (definicija).
- Po svoji naravi so kognitivne reprezentacije motivov,
- Po svoji naravi so kognitivne reprezentacije motivov,
- so rezultat učlovečenja (človeške vrste in posameznika); naučene v procesu socialnega učenja,
- so rezultat učlovečenja (človeške vrste in posameznika); naučene v procesu socialnega učenja,
- osebnostni strukturi, ki v največji meri pogojujeta razvoj vrednot sta jaz in nadjaz (self in super ego).
- osebnostni strukturi, ki v največji meri pogojujeta razvoj vrednot sta jaz in nadjaz (self in super ego).
2. Vrednote so absolutno dobre, zaželene; ni slabih vrednot in ni le delno dobrih vrednot. Pomembno je tudi načelo univerzalnosti - nekaj ne more biti vrednota za nekoga, za drugega pa ne. Velja načelo "vse ali nič".
2. Vrednote so absolutno dobre, zaželene; ni slabih vrednot in ni le delno dobrih vrednot. Pomembno je tudi načelo univerzalnosti - nekaj ne more biti vrednota za nekoga, za drugega pa ne. Velja načelo "vse ali nič".
3. Vrednote so pojmi o temeljnih kategorijah zaželenega za: posameznika, družbeno skupino, celotno družbo oziroma v splošnem za živa bitja, ki so edina motivirana.
3. Vrednote so pojmi o temeljnih kategorijah zaželenega za: posameznika, družbeno skupino, celotno družbo oziroma v splošnem za živa bitja, ki so edina motivirana.
4. Pojmi o temeljnih kategorijah zaželenega za posameznika so osebne vrednote. Teh je toliko, kolikor je temeljnih motivov (bioloških in socialnih).
4. Pojmi o temeljnih kategorijah zaželenega za posameznika so osebne vrednote. Teh je toliko, kolikor je temeljnih motivov (bioloških in socialnih).
5. Vrednote so najbolj splošni motivacijski cilji. Nad njimi ni nobenih višjih meril ("nadvrednot") za presojo pomembnosti ali zaželenosti. Velja načelo pluralizma vrednot.
5. Vrednote so najbolj splošni motivacijski cilji. Nad njimi ni nobenih višjih meril ("nadvrednot") za presojo pomembnosti ali zaželenosti. Velja načelo pluralizma vrednot.
6. Najpomembnejše funkcije vrednot za posameznika so: kot idealizirani, najsplošnejši cilji motivirajo, služijo kot standardi po katerih presojamo socialne situacije in sebe, služijo kot splošni načrti odločanja in reševanja konfliktov, so pa tudi konceptualna orodja za vzdrževanje samopodobe.
6. Najpomembnejše funkcije vrednot za posameznika so: kot idealizirani, najsplošnejši cilji motivirajo, služijo kot standardi po katerih presojamo socialne situacije in sebe, služijo kot splošni načrti odločanja in reševanja konfliktov, so pa tudi konceptualna orodja za vzdrževanje samopodobe.
7. Hierarhija vrednot ne obstaja v absolutnem smislu (Glej točko 5!), temveč le kot osebna prioriteta ali razvojno sosledje. Tudi hierarhični model vrednot ne implicira višjih, pomembnejših vrednot, temveč kaže le strukturo odnosov med vrednotami. Širše skupke vrednot poimenujemo s termini, ki sami niso več vrednote.
7. Hierarhija vrednot ne obstaja v absolutnem smislu (Glej točko 5!), temveč le kot osebna prioriteta ali razvojno sosledje. Tudi hierarhični model vrednot ne implicira višjih, pomembnejših vrednot, temveč kaže le strukturo odnosov med vrednotami. Širše skupke vrednot poimenujemo s termini, ki sami niso več vrednote.
8. Merjenje vrednot ne more biti absolutno (Glej točko 2!). Obstajajo pa velike razlike v osebnih prioritetah vrednot.
8. Merjenje vrednot ne more biti absolutno (Glej točko 2!). Obstajajo pa velike razlike v osebnih prioritetah vrednot.
9. Vrednote, tako osebne kot družbene, so razmeroma stabilne. Družbene spremembe prinesejo nove prioritete, ne pa novih vrednot.
9. Vrednote, tako osebne kot družbene, so razmeroma stabilne. Družbene spremembe prinesejo nove prioritete, ne pa novih vrednot.
10. Korelacije med osebnimi vrednotami so šibke, vsaka od temeljnih vrednot prispeva pomembne informacije o motiviranosti ljudi.
10. Korelacije med osebnimi vrednotami so šibke, vsaka od temeljnih vrednot prispeva pomembne informacije o motiviranosti ljudi.
11. Prostor osebnih vrednot je strukturiran z dvema bipolarnima makrodimenzijama: dionizično -apolinično in eksistenčno - izpolnitveno (glej sliko, kakršno da metoda večdimenzionalnega skaliranja!). Manj kot 10 faktorjev nižjega reda, v katere se združujejo vrednote na prvem nivoju, pa kaže na motivacijske značilnosti srednjega obsega, kot so: tradicionalne družinske vrednote, potenčne vrednote, izpolnitveno-duhovne vrednote, eksistenčno-senzualne vrednote, vrednote aktivnosti, vrednote samopodobe in avtonomije, usmeritev k partnerju, usmeritev k družbi itd.
11. Prostor osebnih vrednot je strukturiran z dvema bipolarnima makrodimenzijama: dionizično -apolinično in eksistenčno - izpolnitveno (glej sliko, kakršno da metoda večdimenzionalnega skaliranja!). Manj kot 10 faktorjev nižjega reda, v katere se združujejo vrednote na prvem nivoju, pa kaže na motivacijske značilnosti srednjega obsega, kot so: tradicionalne družinske vrednote, potenčne vrednote, izpolnitveno-duhovne vrednote, eksistenčno-senzualne vrednote, vrednote aktivnosti, vrednote samopodobe in avtonomije, usmeritev k partnerju, usmeritev k družbi itd.
Prva makrodimenzija: DIONIZIČNO - APOLINIČNO je ločnica med osebno koristjo in zadovoljstvom na eni strani in altruizmom, občečloveško skupnostjo in moralo na drugi strani.
Prva makrodimenzija: DIONIZIČNO - APOLINIČNO je ločnica med osebno koristjo in zadovoljstvom na eni strani in altruizmom, občečloveško skupnostjo in moralo na drugi strani.
Druga makrodimenzija: EKSISTENČNO - IZPOLNITVENO odraža Maslowov princip hierarhije temeljnih človekovih potreb.
Druga makrodimenzija: EKSISTENČNO - IZPOLNITVENO odraža Maslowov princip hierarhije temeljnih človekovih potreb.
12. Prostor osebnih vrednot je le šibko povezan z osebnostnimi lastnostmi v ožjem pomenu besede (kakršne merita na primer Cattellov 16PF ali Velikih pet), pa tudi s stilom odgovarjanja, kakršnega na primer merijo lie-skale. Pač pa so vrednote značilno povezane s spolom, starostjo in izobrazbo.
12. Prostor osebnih vrednot je le šibko povezan z osebnostnimi lastnostmi v ožjem pomenu besede (kakršne merita na primer Cattellov 16PF ali Velikih pet), pa tudi s stilom odgovarjanja, kakršnega na primer merijo lie-skale. Pač pa so vrednote značilno povezane s spolom, starostjo in izobrazbo.