Saso

Prešeravanje 2010: Sašo

USPAVANKA ZA KRALJA

PRVI PRIZOR

PRVO DEJANJE

Kralj, Rimar

Kralj nemirno leži v razkošnem ležalniku.

- Oh, kako sem utrujen. Prilegel bi se mi dremež.

Zamiži na eno oko, nato drugo, pa še na obe hkrati.

- Ne gre. Potrebujem uspavanko. – Rimar!

Rimar previdno vstopi.

- Na uslugo, Vaše…

- Kdo pa si ti?

- Rimar, Vaše…

- Ti že nisi rimar. Rimar je star.

- Bil je star, Vaše…

- Tiho. Kdo si torej?

Rimar se zmeden obotavlja.

- Tak, povej že!

- Stari rimar je podlegel, Veličanstvo, in jaz sem…

- Podlegel, kaj? – No, bo že prav tako. Pa ti, znaš kakšno uspavanko?

- Uspavanko, Veličanstvo?

- Uspavanko, uspavanko! Menda mi ne boš ropotal koračnic ob uri počitka.

Rimar se nekoliko obotavlja.

- Kakšna uspavanka bi se seveda našla, Veličanstvo.

- Tako je prav. Pa o meni naj poje.

- Se razume, Veličanstvo.

- O meni, kako hodim po gozdu.

Rimar nekoliko pomisli.

- Hodil kralj je po goščavi,

nosil krono je na glavi...

Nehaj. Ne bo šlo. Sem že povsem dovolj utrujen. Hodil, nosil. Kralj ne hodi po gozdu. Kralj jaha, ali pa se pusti nositi. Po gozdu hodijo medvedje. Naj bo uspavanka o medvedu.

Rimar spet nekoliko pomisli.

- Šel je medved po goščavi…

- Tako ja, tako bo v redu.

- … in zavohal panj medu…

- Mmm, med. Med imam strašno rad. Dobro se godi medvedu v gozdu. – Naj bom jaz ta medved. Med. Ampak danes sem že jedel, spusti torej med.

Rimar pomisli.

- Šel je medved po goščavi,

Kralj bilo mu je ime,

kosmat je bil po celi glavi,

in po trupu, to se ve…

- Stoj. Ne bo šlo. Ta pesem je grozno žaljiva. Kralja se vendar onikuje. Še enkrat.

- Šli so medved po goščavi,

Kralj bilo jim je ime,

poraščeni po celi glavi

in po trupu, to se ve…

- To je že bolje. Kralja je treba spoštovati. In se ga bati – seveda. Strah je pletivo spoštovanja. Veličasten, strašen kralj je medved. Lahko bi raztrgal volka, to bi se ga bali. Sploh, če bi volk prej raztrgal par veveric. Ali pa, - ali pa, - Kralj miže še nekoliko pomrmra, nakar začne tenko smrčati. Rimar pa se previdno globoko prikloni in se izmuzne skozi zadnja vrata

PEVCU

Mlad si, ne posebno lep.

Moči v rokah, nogah nobene.

Bistrost, modrost sta te obšli.

Najbolje, da se lotiš petja.