Opatija Pomposa

6

Veličastna samostanska cerkev v bližini ustja Pada. Opatija je bila zelo pomembna v srednjem veku, danes so na ogled samo še pomniki nekdanje slave.

Zgodovina opatije Pomposa

To je ena najpomembnejših zgradb severne Italije iz časa romanike. Nekdanji benediktinski samostan je že stoletja opuščen. Po obdobjih največje moči so že v 17. stoletju nastale razmere, v katerih so se menihi morali odseliti v bližnji San Benedetto, pri Ferrari. Vzrok je bilo umikanje morja in malarija, ki je pustošila po vseh pokrajinah ob delti Pada.

Opatija je bila zgrajena že v 6. stoletju (zgradili naj bi jo menihi, ki so sledili irskemu misionarju Colombanu), v 9. st. je bila že uveljavljeno središče z bogato karolinško umetnostjo. V samostanu je bila ob prelomu tisočletja najbogatejša knjižnica, cerkev je imela posestva po vsej Italiji.

Obisk kompleksa

Celovit obisk Pompose bi pomenil ogled naslednjih znamenitosti:

Soba za srečanja in refektorij,

Zvonik, ki je z 48 m eden najvišjih v okolici,

Cerkev z bogatim okrasjem romanskih fresk,

Pomposa muzej v bližnjem kraju.

Kot zanimivost: Med osebnostmi, ki izvirajo iz tega kraja, sta tudi svetnik in opat Guido degli Strambiati in Guido da Pomposa (znan tudi pod imenom Guido d’Arezzo), izumitelj moderne glasbene notacije.

Dostop

Do opatije se pripeljemo po glavni obalni cesti, ki povezuje Chioggio in Ravenno. Potem, ko prečkamo Pad, vozimo še 22 kilometrov, veliki sanostanski kompleks je prav blizu ceste, na levi strani.

Parkirišče: 44.832004, 12.175421