Zalipnik
7
7
Kraški travniki niso nikjer tako lepi, kot v dolini Zalipnik, ki te povsem uroči s svojim arhaičnim vzdušjem in bujno floro. Maja ta v Sloveniji edinstvena zaplata prerije postane podoba raja na zemlji.
Kraški travniki niso nikjer tako lepi, kot v dolini Zalipnik, ki te povsem uroči s svojim arhaičnim vzdušjem in bujno floro. Maja ta v Sloveniji edinstvena zaplata prerije postane podoba raja na zemlji.
Naše območje se na severozahodu začne na planoti Podgorskega krasa. Iz te se dvigujejo prvi vrhovi dveh grebenov, ki oklepata plitvo, razmeroma visoko dolino Zalipnik.
Naše območje se na severozahodu začne na planoti Podgorskega krasa. Iz te se dvigujejo prvi vrhovi dveh grebenov, ki oklepata plitvo, razmeroma visoko dolino Zalipnik.
V preteklosti je bilo to območje relativno precej bolj naseljeno, kot je danes. V zakotnih vasicah okrog teh hribov danes število prebivalcev nezadržno upada. Tudi ceste do njih se le toliko dobre, da služijo lokalnim potrebam. Na hribih so turistom na voljo le slabi kolovozi.
V preteklosti je bilo to območje relativno precej bolj naseljeno, kot je danes. V zakotnih vasicah okrog teh hribov danes število prebivalcev nezadržno upada. Tudi ceste do njih se le toliko dobre, da služijo lokalnim potrebam. Na hribih so turistom na voljo le slabi kolovozi.
Naštejmo le najpomembnejše vrhove. Vsi so si zelo podobni: zaobljeni, v glavnem travnati, skalovje se na njih pojavlja le redko. Severna pobočja masiva so porasla z lepimi gozdovi, južna veriga pa proti jugu prepada s skalovjem, ki spominja na stene Kraškega roba. Proti notranjosti doline Zalipnika se travnata pobočja le blago spuščajo. V severni verigi je prvi vrh Kojnika, 802 m, z njega se širok greben vleče čez vrhove Goliča, 890 m. južna veriga pa se začne s stenami Jampršnika, z njega se greben vleče na 686 m visoko koto Majbrna (prazgodovinsko gradišče) in naprej na Lipnik, 804 m, in Kavčič, 879 m. Z vrhov nad Zalipnikom so lepi pogledi na preostale gore Čičarije in na mogočno Učko v daljavi. V dnevih z dobro vidljivostjo lepo vidimo Koprski zaliv, pa tudi gričevje Istre in kraške terase proti jugu.
Naštejmo le najpomembnejše vrhove. Vsi so si zelo podobni: zaobljeni, v glavnem travnati, skalovje se na njih pojavlja le redko. Severna pobočja masiva so porasla z lepimi gozdovi, južna veriga pa proti jugu prepada s skalovjem, ki spominja na stene Kraškega roba. Proti notranjosti doline Zalipnika se travnata pobočja le blago spuščajo. V severni verigi je prvi vrh Kojnika, 802 m, z njega se širok greben vleče čez vrhove Goliča, 890 m. južna veriga pa se začne s stenami Jampršnika, z njega se greben vleče na 686 m visoko koto Majbrna (prazgodovinsko gradišče) in naprej na Lipnik, 804 m, in Kavčič, 879 m. Z vrhov nad Zalipnikom so lepi pogledi na preostale gore Čičarije in na mogočno Učko v daljavi. V dnevih z dobro vidljivostjo lepo vidimo Koprski zaliv, pa tudi gričevje Istre in kraške terase proti jugu.
Dolina Zalipnik je zakrasela, suha, a v številnih plitvih vrtačah je nekaj več plodne zemlje in tam divje rastejo številne lepe rože. Vse skupaj izgleda kot vrsta prečudovitih vrtov. V preteklosti so ljudje dejansko ogradili nekaj majhnih njivic – prepoznaš jih po okroglih oblikah in kamnitih ogradah. Danes je celotno območje spet neobljudeno, pokrajina se preobraža nazaj v divjino. V tem delu Čičarije ni več čred drobnice, ne srečaš več domačinov, tudi nobena hiša več ne stoji.
Dolina Zalipnik je zakrasela, suha, a v številnih plitvih vrtačah je nekaj več plodne zemlje in tam divje rastejo številne lepe rože. Vse skupaj izgleda kot vrsta prečudovitih vrtov. V preteklosti so ljudje dejansko ogradili nekaj majhnih njivic – prepoznaš jih po okroglih oblikah in kamnitih ogradah. Danes je celotno območje spet neobljudeno, pokrajina se preobraža nazaj v divjino. V tem delu Čičarije ni več čred drobnice, ne srečaš več domačinov, tudi nobena hiša več ne stoji.
Favna in flora
Favna in flora
Hribovje je dom številnih ptičev. V travi gnezdijo predvsem glasni škrjančki, včasih pa od daleč priplava tudi kakšna ujeda. Sicer pa je Zalipnik dom več vrst hroščev in metuljev. Večje živali so bolj redke. Kdaj splašiš kakšno srno, v vrtačah opaziš sledove divjih prašičev. Ob poskusu opisa flore pa dobivam občutke nesposobnosti še preden začnem pisati ta odstavek. Da, cvetje Zalipnika in hribov, ki ga obdajajo! To je tisto, kar naredi na obiskovalca najmočnejši vtis. Vse rože rastejo divje in njihov sestoj se skozi letne čase zelo spreminja. Najbolje bo, če besede tukaj prepustijo mesto slikam…
Hribovje je dom številnih ptičev. V travi gnezdijo predvsem glasni škrjančki, včasih pa od daleč priplava tudi kakšna ujeda. Sicer pa je Zalipnik dom več vrst hroščev in metuljev. Večje živali so bolj redke. Kdaj splašiš kakšno srno, v vrtačah opaziš sledove divjih prašičev. Ob poskusu opisa flore pa dobivam občutke nesposobnosti še preden začnem pisati ta odstavek. Da, cvetje Zalipnika in hribov, ki ga obdajajo! To je tisto, kar naredi na obiskovalca najmočnejši vtis. Vse rože rastejo divje in njihov sestoj se skozi letne čase zelo spreminja. Najbolje bo, če besede tukaj prepustijo mesto slikam…
Mladič črička
Zlati koren
Dostopi
Dostopi
Če pridemo v to območje iz Slovenje, gremo z avtoceste bodisi pri Kozini, ali pa pri Črnem kalu. Nato imamo na voljo dve cesti za dostop:
Če pridemo v to območje iz Slovenje, gremo z avtoceste bodisi pri Kozini, ali pa pri Črnem kalu. Nato imamo na voljo dve cesti za dostop:
1. Kozina – Prešnica – Podgorje. Potem, ko smo z avtom skozi Podgorje, se pri nogometnem igrišču usmerimo desno na makadamsko gorsko cestico (znak dovoljuje samo lokalni promet). Na razcepih se držimo levo in pripelje nas kar visoko na južna pobočja Kojnika, kjer parkiramo, še preden se cestica sprevrže v kolovoz. (45.504546, 13.943341)
1. Kozina – Prešnica – Podgorje. Potem, ko smo z avtom skozi Podgorje, se pri nogometnem igrišču usmerimo desno na makadamsko gorsko cestico (znak dovoljuje samo lokalni promet). Na razcepih se držimo levo in pripelje nas kar visoko na južna pobočja Kojnika, kjer parkiramo, še preden se cestica sprevrže v kolovoz. (45.504546, 13.943341)
2. Črni kal – Podpeč – Zazid, 387 m – Rakitovec, 533 m. Ta asfaltirana cesta poteka po spodnji terasi. S pohodno turo je najbolje začeti v zadnjih dveh vasicah (45.468984, 13.970747).
2. Črni kal – Podpeč – Zazid, 387 m – Rakitovec, 533 m. Ta asfaltirana cesta poteka po spodnji terasi. S pohodno turo je najbolje začeti v zadnjih dveh vasicah (45.468984, 13.970747).
