Lubenice
6
6
Lubenice (antična hladna Hibernitia) so ena najbolj znanih vasi na hrvaških otokih. Že 4000 let stoji na skalnatem grebenu, 380 m nad čudovito zahodno obalo Cresa. Nekoč so bile Lubenice ograjene z obzidjem, čeprav na obali ni nobenega pristanišča. Še danes je stara arhitektura nekdanjega mesteca dobro vidna.
Lubenice (antična hladna Hibernitia) so ena najbolj znanih vasi na hrvaških otokih. Že 4000 let stoji na skalnatem grebenu, 380 m nad čudovito zahodno obalo Cresa. Nekoč so bile Lubenice ograjene z obzidjem, čeprav na obali ni nobenega pristanišča. Še danes je stara arhitektura nekdanjega mesteca dobro vidna.
Opis vasi
Opis vasi
Po ozki cestici se danes turisti pripeljejo v Lubenice v glavnem zato, da si ogledajo staro, slikovito vas. Do čudovitega peščenega zaliva, ki vabi spodaj na obali, je daleč in tiste, ki se odpravijo dol, zlasti kasneje zdela 380 m visok vzpon na povratku. Sicer pa v sami vasi, ki je nominirana za zaščito UNESCA, danes živi le še kaka dva ducata ljudi, ki skušajo pred pozabo rešiti stare običaje in nošo. Na tej strani bom na kratko opisal tudi širšo okolico, ki upravičuje oceno s 5. stopnjo znamenitosti.
Po ozki cestici se danes turisti pripeljejo v Lubenice v glavnem zato, da si ogledajo staro, slikovito vas. Do čudovitega peščenega zaliva, ki vabi spodaj na obali, je daleč in tiste, ki se odpravijo dol, zlasti kasneje zdela 380 m visok vzpon na povratku. Sicer pa v sami vasi, ki je nominirana za zaščito UNESCA, danes živi le še kaka dva ducata ljudi, ki skušajo pred pozabo rešiti stare običaje in nošo. Na tej strani bom na kratko opisal tudi širšo okolico, ki upravičuje oceno s 5. stopnjo znamenitosti.
Dva prizora iz vasi
Za obisk je zanimivo širše območje. Valun na severovzhodu je kar razvito turistično naselje, iz njegove okolice peljemo proti jugu v Mali Podol, od tam pa proti severozahodu v Lubenice. Bližnje Vransko jezero je podobne velikosti kot naše Bohinjsko in je zaščiteno kot vodni vir. Leži 13 m nad morsko gladino, njegova globina pa je 74 m (gre torej za kriptodepresijo).
Za obisk je zanimivo širše območje. Valun na severovzhodu je kar razvito turistično naselje, iz njegove okolice peljemo proti jugu v Mali Podol, od tam pa proti severozahodu v Lubenice. Bližnje Vransko jezero je podobne velikosti kot naše Bohinjsko in je zaščiteno kot vodni vir. Leži 13 m nad morsko gladino, njegova globina pa je 74 m (gre torej za kriptodepresijo).
Ogled Lubenic in okolice
Ogled Lubenic in okolice
Ko pridemo v vas, si jo bomo verjetno najprej malo ogledali. Vse skupaj sta to dve slikoviti ulici, stare hiše, dve cerkvici in razgleden rob visoko nad morjem.
Ko pridemo v vas, si jo bomo verjetno najprej malo ogledali. Vse skupaj sta to dve slikoviti ulici, stare hiše, dve cerkvici in razgleden rob visoko nad morjem.
Potem se je treba odločiti – ali naj gremo dol do zaliva ali ne. Če se odločimo za izlet, bomo naredili kar majhno planinsko turo. Dol se tistih 380 m hitro spustimo, a za povratek računajmo s celo uro. Pot je dobra in uhojena, a za dobro počutje planinski čevlji kar prav pridejo. Pod vasjo je slikovit zaliv z eno najlepših plaž v okolici. V času turistične sezone tja pride kar nekaj ljudi, spomladi in jeseni pa jo bomo lahko imeli le zase. Ko sva nekoč prišla tja s šotorom, vseeno nisva upala prespati kar na glavni plaži. Nekaj stezic je vodilo nad obalo proti jugu, a so se kmalu porazgubile v makiji. Po brezpotju sva prišla do naslednjega zalivčka, malo naprej pa še do enega, še lepšega (slika na levi). Tam sva z nočjo postavila šotor.
Potem se je treba odločiti – ali naj gremo dol do zaliva ali ne. Če se odločimo za izlet, bomo naredili kar majhno planinsko turo. Dol se tistih 380 m hitro spustimo, a za povratek računajmo s celo uro. Pot je dobra in uhojena, a za dobro počutje planinski čevlji kar prav pridejo. Pod vasjo je slikovit zaliv z eno najlepših plaž v okolici. V času turistične sezone tja pride kar nekaj ljudi, spomladi in jeseni pa jo bomo lahko imeli le zase. Ko sva nekoč prišla tja s šotorom, vseeno nisva upala prespati kar na glavni plaži. Nekaj stezic je vodilo nad obalo proti jugu, a so se kmalu porazgubile v makiji. Po brezpotju sva prišla do naslednjega zalivčka, malo naprej pa še do enega, še lepšega (slika na levi). Tam sva z nočjo postavila šotor.
Še naprej proti jugu so prehodi ob obali precej zahtevni, ovira jih nekaj pečin in gosta makija. A malo pod Lubenicami, nekako na dveh tretjinah višine, se proti jugu spusti še ena označena steza. Ta pripelje v bolj oddaljen zaliv, kjer je Modra špilja. Kraška jama je menda lahko dostopna, ko si enkrat v njej, lahko uživaš v prelivanju modrih odtenkov svetlobe, ki prihaja v jamo.
Še naprej proti jugu so prehodi ob obali precej zahtevni, ovira jih nekaj pečin in gosta makija. A malo pod Lubenicami, nekako na dveh tretjinah višine, se proti jugu spusti še ena označena steza. Ta pripelje v bolj oddaljen zaliv, kjer je Modra špilja. Kraška jama je menda lahko dostopna, ko si enkrat v njej, lahko uživaš v prelivanju modrih odtenkov svetlobe, ki prihaja v jamo.
Precej na jugu je turistično naselje Martinščica. Od tam gredo ob obali proti severu steze, a prav do Modre špilje verjetno ne, pa tudi razdalje je kar precej. Je pa priporočljiv še en izlet. Nad Martinščico je kraj Vidovići, 250 m, ki ga še doseže cesta. Iz njega gredo proti severu stare pastirske poti, ena od njih je tudi markirana. Bolj ko se po njej zložno vzpenjamo, lepši postajajo razgledi. Za nami raste iz zaliva visoka Osoršćica, kasneje se odpre pogled na Vransko jezero in tako se približamo Helmu, najvišji vzpetini na območju Lubenic. Z njegovega vrha je razgled seveda najbolj razsežen. Nekdanje pašno območje je danes v glavnem opuščeno. Vse polno je suhih zidov, med njimi so še vedno manjše travnate jase. Zanimivi so kali, v katerih je stoječa voda, ki je v preteklosti morala pomeniti pravo dragocenost. Od Helma imamo nato do ceste in naprej v Lubenice samo še dobrih 20 minut hoje. Skupaj računajmo na vsaj uro in pol. Seveda bi bilo najlepše, če bi nas v Lubenicah čakali bicikli. Spust v Martinščico je prav v redu, vzpon gor v Vidoviće pa bo nato nekoliko odveč.
Precej na jugu je turistično naselje Martinščica. Od tam gredo ob obali proti severu steze, a prav do Modre špilje verjetno ne, pa tudi razdalje je kar precej. Je pa priporočljiv še en izlet. Nad Martinščico je kraj Vidovići, 250 m, ki ga še doseže cesta. Iz njega gredo proti severu stare pastirske poti, ena od njih je tudi markirana. Bolj ko se po njej zložno vzpenjamo, lepši postajajo razgledi. Za nami raste iz zaliva visoka Osoršćica, kasneje se odpre pogled na Vransko jezero in tako se približamo Helmu, najvišji vzpetini na območju Lubenic. Z njegovega vrha je razgled seveda najbolj razsežen. Nekdanje pašno območje je danes v glavnem opuščeno. Vse polno je suhih zidov, med njimi so še vedno manjše travnate jase. Zanimivi so kali, v katerih je stoječa voda, ki je v preteklosti morala pomeniti pravo dragocenost. Od Helma imamo nato do ceste in naprej v Lubenice samo še dobrih 20 minut hoje. Skupaj računajmo na vsaj uro in pol. Seveda bi bilo najlepše, če bi nas v Lubenicah čakali bicikli. Spust v Martinščico je prav v redu, vzpon gor v Vidoviće pa bo nato nekoliko odveč.
^ Pomlad v Lubenicah -->
Parkirišče: 44.887024, 14.33237
Parkirišče: 44.887024, 14.33237