Arneševa luknja
3
3
To je menda druga najdaljša jama v konglomeratu v Sloveniji. Nekdanje zatočišče domačinov pred Turki in kasneje skrivališče rokovnjačev ima prav slikovit vhod.
To je menda druga najdaljša jama v konglomeratu v Sloveniji. Nekdanje zatočišče domačinov pred Turki in kasneje skrivališče rokovnjačev ima prav slikovit vhod.
Iz Arneševe luknje, zastrte z bršljanom, priteče majhen potoček
Udin boršt je obsežen in lep gozd, po katerem so potikajo številni pohodniki, tekači, kolesarji, nabiralci borovnic in gob in drugi rekreativci. V njem je nekaj označenih poti do točk, ki osvetljujejo zgodovino teh krajev. Ta je v glavnem povezana s skrivaštvom, saj so se v gozd vedno zatekali domačini - najprej pred Turki in Francozi, nato Dimeževi rokovnjači pred služenjem vojaščine, nazadnje partizani pred Nemci.
Udin boršt je obsežen in lep gozd, po katerem so potikajo številni pohodniki, tekači, kolesarji, nabiralci borovnic in gob in drugi rekreativci. V njem je nekaj označenih poti do točk, ki osvetljujejo zgodovino teh krajev. Ta je v glavnem povezana s skrivaštvom, saj so se v gozd vedno zatekali domačini - najprej pred Turki in Francozi, nato Dimeževi rokovnjači pred služenjem vojaščine, nazadnje partizani pred Nemci.
Kožarice - kot nekdanja bivališča rokovnjačev
Dupljanska graščina
Je pa Udin boršt nekaj posebnega tudi v naravoslovnem pogledu. Pravzaprav je to dobrih 100 m visoka konglomeratna planota, nagnjena od severa proti jugu bolj, kot če bi šlo samo za rečni vršaj, z dokaj razgibanim reliefom. Apnenčast drobir so na teraso Udin boršta pred nekaj sto tisoč leti nanašale reke (intenzivneje v več obdobjih ledenih dob), nato pa se je pod vplivom kalcitnega veziva čvrsto sprijel, severni del pa se je pod vplivom tektonike nekoliko dvignil. Kalcitno vezivo in pretežno karbonatni prodniki so občutljivi na delovanje vode. Te v višjih predelih gozda skoraj ni, saj ponikne v številnih vrtačah in udornicah. Ko naleti na neprepustno plast sivice (laporja), ki je podlaga celotnemu območju, voda začne teči vodoravno, ob robu gozda pa na zahodu in jugu na dan privrejo številni izviri, za katerimi so razsežne, v glavnem vodoravne kraške jame. Na vzhodu potoki tečejo v glavnem po površju.
Je pa Udin boršt nekaj posebnega tudi v naravoslovnem pogledu. Pravzaprav je to dobrih 100 m visoka konglomeratna planota, nagnjena od severa proti jugu bolj, kot če bi šlo samo za rečni vršaj, z dokaj razgibanim reliefom. Apnenčast drobir so na teraso Udin boršta pred nekaj sto tisoč leti nanašale reke (intenzivneje v več obdobjih ledenih dob), nato pa se je pod vplivom kalcitnega veziva čvrsto sprijel, severni del pa se je pod vplivom tektonike nekoliko dvignil. Kalcitno vezivo in pretežno karbonatni prodniki so občutljivi na delovanje vode. Te v višjih predelih gozda skoraj ni, saj ponikne v številnih vrtačah in udornicah. Ko naleti na neprepustno plast sivice (laporja), ki je podlaga celotnemu območju, voda začne teči vodoravno, ob robu gozda pa na zahodu in jugu na dan privrejo številni izviri, za katerimi so razsežne, v glavnem vodoravne kraške jame. Na vzhodu potoki tečejo v glavnem po površju.
Jesenski tek po Udin borštu
Pogled iz jame
Arneševa luknja je menda dolga okrog 1000 m, brez opreme pa je dostopen le prvi del. Iz nje priteka studenec, ki je delno zajet za potrebe domačinov. Količina vode v jami je seveda odvisna od zadnjih padavin.
Arneševa luknja je menda dolga okrog 1000 m, brez opreme pa je dostopen le prvi del. Iz nje priteka studenec, ki je delno zajet za potrebe domačinov. Količina vode v jami je seveda odvisna od zadnjih padavin.
V jami so se pred stoletji pred Turki skrivali domačini, kasneje pa je bila eno od zatočišč rokovnjačev, ki jih je bil Udin boršt nekaj časa poln, živeli pa so v posebnem sožitju z domačini.
V jami so se pred stoletji pred Turki skrivali domačini, kasneje pa je bila eno od zatočišč rokovnjačev, ki jih je bil Udin boršt nekaj časa poln, živeli pa so v posebnem sožitju z domačini.
Dostop do jame je enostaven. V Spodnjih Dupljah pripeljemo do cerkve, nato pa bodisi tam, ali pa pri bližnji graščini parkiramo. Še malo naprej je Voglarjeva hiša - etnološka posebnost, potem pa se pri zadnji hiši cesta konča. Čez travnik nadaljujemo do potoka, nato pa ob njem navzgor do jame, kjer potok izvira (pot gre po levem bregu, gledano nizvodno). V bližini, takoj nad mostičkom čez potok, je še Arneševa zijalka, le nekaj metrov globoka jama, ki pa jo je komaj vredno obiskati. Še daljša jama kot Arneževa luknja je menda Velika Lebnica pri Strahinju. Vanjo pa ne moremo, saj je zaradi zajetja vode vhod zaprt z železnimi vrati.
Dostop do jame je enostaven. V Spodnjih Dupljah pripeljemo do cerkve, nato pa bodisi tam, ali pa pri bližnji graščini parkiramo. Še malo naprej je Voglarjeva hiša - etnološka posebnost, potem pa se pri zadnji hiši cesta konča. Čez travnik nadaljujemo do potoka, nato pa ob njem navzgor do jame, kjer potok izvira (pot gre po levem bregu, gledano nizvodno). V bližini, takoj nad mostičkom čez potok, je še Arneševa zijalka, le nekaj metrov globoka jama, ki pa jo je komaj vredno obiskati. Še daljša jama kot Arneževa luknja je menda Velika Lebnica pri Strahinju. Vanjo pa ne moremo, saj je zaradi zajetja vode vhod zaprt z železnimi vrati.
Parkirišče: 46.300568, 14.299944