Slovenski slapovi

Slovenija je bogata s slapovi, nimamo edino tistih največjih, ko cela reka grmi v globino. Vsak Slovenec najbrž ve za Savico, večina tudi za Boko, Peričnik in Rinko, ostali pa kljub svoji lepoti niso turistično izraziteje izpostavljeni.

Vse slike: Vid P.

Sicer pa je lepota precej subjektivna stvar. Tukaj bom predstavil tako nekaj slapov, ki so všeč vsem, nekaj pa bo tudi takih, ki so samo svojevrstne posebnosti ali pa so mi zgolj uspele dobre fotografije.

V visokogorju Slovenije so slapovi v dolinah, saj v višje ležečih predelih vsa meteorna voda skoraj takoj ponikne v apnencu. Taki so vsi zgoraj omenjeni slapovi. Zelo veliko pa je tudi slapov v ozkih grapah, tako visokogorja, kot sredogorja. Nekateri so zelo težko dostopni, do drugih vodijo dobre steze. Nazadnje naj pa omenim še slapove Slovenske Istre. Ti so vsi nastali na mestih, kjer so flišnate grape prikinjene s prekladami iz bolj čvrstega peščenjaka.

Veliki Kozjak

Veliki Kozjak je nemara eden naših najlepših slapov. Kljub zgolj 15 m višine, je nekaj posebnega. Ko prideš okrog vogala v skoraj povsem zaprto dvorano, imaš vtis, kot da si stopil v svetišče. Za dobro fotografijo pa je treba imeti stojalo in nekaj znanja.

Peričnik



Peričnik pa je predstavljen samo v svoji zimski podobi. Ta za svoj nastanek potrebuje posebne razmere, ogled pa malce oteži, saj bi človek za stikanje okrog slapu kar rabil dereze.  Včasih pa se celotna konglomeratna stena, čez katero poleti pada voda, spremeni v zaveso ledenih sveč. Z malo sreče lahko na delu vidite tudi najboljše ledne plezalce.

Parabola

Sedaj pa preskočimo velike slapove in si oglejmo enega od bolj skritih biserov. 50 m visoki slap Parabola je na potoku Fratarica, ki priteče iz ostenja Loške stene. Do njega pripelje kar dobra pot, ki pa vseeno zahteva nekaj previdnosti. Zato pa nas še dodatno nagradi z ogledom serije lepih slapov, ki so pod Parabolo. Tisti nad njo so že težje dostopni, a celoten niz naredi Fratarico za enega naših najbolj zanimivih potokov.

Ko sva bila pri Paraboli midva, so se čezenj po vrvi ravno spuščali avanturisti.


Slapovi na Sušcu

Slapovi na Sušcu, ki se s Kobariškega Stola izliva v Sočo, so eni tistih v grapah slovenskega sredogorja. Takih je cela vrsta, Sušec pa je znan, ker po njem vodijo običajne turiste na soteskanje. Malo bredeš, malo plezaš, malo skačeš iz tolmuna v tolmun. Zgornja slika je pa še čisto spodaj, ob izteku grape.

Spodnji slap na Pasjaku

Sedaj pa kar v Slovensko Istro. Domala vsi slapovi so na pritokih Dragonje. Pasjak, Vruja, Stranica, Grdi potok, cela vrsta jih je. Brezpotni pohod od Dragonje po Pasjaku navzgor je še posebej imenitno doživetje, tudi zato, ker se zgoraj praviloma konča v dobri gostilni na tartufih. Spodnji slap (na sliki) pozna precej izletnikov, slapove nad njim pa le redki.

Slap na Peračici

Proti koncu še miniaturica. Slap na Peračici res ni kakšna velika znamenitost, je pa nam Gorenjcem blizu in za Slovenijo je edinstven. Noben drug slap namreč ni nastal na sicer razmeroma mehkem vulkanskem tufu. Peračica pa vseeno skoči tistih 5 m in njen pogum velja podkrepiti z obiskom.

Snežna jama v Raduhi



Tukaj pa je slap, ki je spet posebnost. Ko vstopimo v Snežno jamo, ki se nahaja kar visoko, nekaj sto metrov pod vrhom Raduhe, nas preseneti pogled na stebre zaledenelih slapov, četudi pridemo poleti. Globlje v jami pa je lepo kapniško okrasje.

"Podkvasti slap" na Reki

Zaključimo pa z znamenitostjo, ki bi ji komaj še lahko rekli slap. V Istri teče reka Reka s Šavrinskih hribov proti Hrvaški. Malo pod izvirom je na njej kar lep slap z imenom Veli vir. A če gremo ob vodi po strugi navzgor, po obupnem brezpotju pridemo do slikovite podkvaste flišne stene, čez katero še teče tanek curek vode. Jaz bi prizoru še vseeno rekel slap, ime pa sva si z Jasmino enostavno izmislila.