Virnikov Grintavec
Zahodno in severno od Jezerskega se iznad gozdov dvigujejo glave častitljivih starcev. Starcev, ki so v gledališču zasedli najlepše lože. Tako jih seveda imenujem zato, ker so njihovi vrhovi zgrajeni iz skoraj 400 milijonov let starih grebenskih apnencev - skoraj še enkrat starejših od triasnih apnencev Julijcev in Kamniško-Savinjskih Alp. A slike na tej strani bodo predstavile samo čudovite razglede z enega izmed njih.
Zahodno in severno od Jezerskega se iznad gozdov dvigujejo glave častitljivih starcev. Starcev, ki so v gledališču zasedli najlepše lože. Tako jih seveda imenujem zato, ker so njihovi vrhovi zgrajeni iz skoraj 400 milijonov let starih grebenskih apnencev - skoraj še enkrat starejših od triasnih apnencev Julijcev in Kamniško-Savinjskih Alp. A slike na tej strani bodo predstavile samo čudovite razglede z enega izmed njih.
Preden se podrobneje posvetimo slikam razgleda, pa vseeno pokažimo kako je Virnikov Grintavec videti iz različnih strani.
Preden se podrobneje posvetimo slikam razgleda, pa vseeno pokažimo kako je Virnikov Grintavec videti iz različnih strani.
⇧ Pogled od Z
Zaradi vršnega skalovja so vse poti na Virnikov Grintavec nekoliko zahtevne. Poti z juga (z Jezerskega in od Murna, ter pristopa od vzhoda (z Jezerskega vrha) in s severa (iz Kort) se združijo na sedlu Žingerc, pot od tam naprej, torej vzdolž vzhodnega grebena, pa kmalu postane strma in zlasti v slabših razmerah zahteva dodatno previdnost. Vzpon po Z-SZ grebenu pa je še zahtevnejši.
Zaradi vršnega skalovja so vse poti na Virnikov Grintavec nekoliko zahtevne. Poti z juga (z Jezerskega in od Murna, ter pristopa od vzhoda (z Jezerskega vrha) in s severa (iz Kort) se združijo na sedlu Žingerc, pot od tam naprej, torej vzdolž vzhodnega grebena, pa kmalu postane strma in zlasti v slabših razmerah zahteva dodatno previdnost. Vzpon po Z-SZ grebenu pa je še zahtevnejši.
Sedaj pa k razgledom z Virnikovega Grintavca:
Sedaj pa k razgledom z Virnikovega Grintavca:
Najlepši del razgleda je seveda na jugovzhodu, kjer se dviguje osrednji del Kamniško-Savinjskih Alp. Njihova severna ostenja vidimo od Kočne, preko Grintovca, Dolgega Hrbta in Skute, do skupine Rink, kjer gorstvo zavije proti vzhodu. Zato dveh lepotic - Planjave in Ojstrice ne vidimo več. V ospredju tega prizora je Jezersko. Na jugozahodu del obzorja zapira rog Storžiča. Še naprej, prozi zahodu, je pogled povsem odprt. V daljavi so Julijci s Triglavom. Desno od Julijcev se začne dolga veriga Karavank, v kateri izstopata predvsem skupina Stola in Košuta. A na severu se Karavanke nadaljujejo s svojo severno verigo, ki se vleče od Obirja do Pece, ki ravno še gleda izza Grintovcev.
Najlepši del razgleda je seveda na jugovzhodu, kjer se dviguje osrednji del Kamniško-Savinjskih Alp. Njihova severna ostenja vidimo od Kočne, preko Grintovca, Dolgega Hrbta in Skute, do skupine Rink, kjer gorstvo zavije proti vzhodu. Zato dveh lepotic - Planjave in Ojstrice ne vidimo več. V ospredju tega prizora je Jezersko. Na jugozahodu del obzorja zapira rog Storžiča. Še naprej, prozi zahodu, je pogled povsem odprt. V daljavi so Julijci s Triglavom. Desno od Julijcev se začne dolga veriga Karavank, v kateri izstopata predvsem skupina Stola in Košuta. A na severu se Karavanke nadaljujejo s svojo severno verigo, ki se vleče od Obirja do Pece, ki ravno še gleda izza Grintovcev.