Hallstatt
8
8
Mesto, ki se stiska na strmih pobočjih istoimenskega jezera je danes ena najbolj slikovitih prič skoraj 3000-letne zgodovine. To je kraj, kjer se je, ne da bi imeli močno, centeralizirano državo, najbolj razcvetela keltska kultura stare železne dobe.
Mesto, ki se stiska na strmih pobočjih istoimenskega jezera je danes ena najbolj slikovitih prič skoraj 3000-letne zgodovine. To je kraj, kjer se je, ne da bi imeli močno, centeralizirano državo, najbolj razcvetela keltska kultura stare železne dobe.
Mesto ob istoimenskem jezeru
Kelti so poseljevali celotno osrednjo Evropo, v različnih obdobjih pa tudi širna območja daleč na zahod, vključno z Britanskim otočjem. Bili so mojstri obdelovanja kovin, nikoli pa niso oblikovali močne, centralizirano vodene državne tvorbe, kakor na primer kasneje Stari Rimljani. Prehod iz bronaste v železno dobo je bil seveda postopen, a najstarejše obdobje železne dobe je poimenovano prav po mestu Hallstatt, kjer so našli sledi cvetočega mesta, ki prevladovalo v pogledu takratne tehnologije. Govorimo o obdobju Evrope v časih od 800 p.n.š. do 450 p.n.š.
Kelti so poseljevali celotno osrednjo Evropo, v različnih obdobjih pa tudi širna območja daleč na zahod, vključno z Britanskim otočjem. Bili so mojstri obdelovanja kovin, nikoli pa niso oblikovali močne, centralizirano vodene državne tvorbe, kakor na primer kasneje Stari Rimljani. Prehod iz bronaste v železno dobo je bil seveda postopen, a najstarejše obdobje železne dobe je poimenovano prav po mestu Hallstatt, kjer so našli sledi cvetočega mesta, ki prevladovalo v pogledu takratne tehnologije. Govorimo o obdobju Evrope v časih od 800 p.n.š. do 450 p.n.š.
Razcvet Hallstatta seveda ni naključen. Ob senčnem jezeru, severno od mogočnega gorovja Dachsteina, ni bilo plodne zemlje, ki bi omogočala preživetje množice ljudi. Bila pa so bogata najdišča kamene soli in v gorah tudi najdišča rudnin. Bilo je v drugi polovici 19. st., ko je J. G. Ramsauer v Hallstattu našel veliko prazgodovinsko grobišče. On in kasnejši raziskovalci so odkopali in dokumentirali več kot 1000 grobov z ostalinami in grobnimi dodatki okrog 2000 ljudi starejše železne dobe. Kraj je bil že v tistem času zelo razvit zaradi napredne tehnologije pridobivanja soli. Po letu 500 p.n.š. je hallstattska kultura naglo nazadovala, sol pa so začeli kopati tudi na več drugih mestih. Šele v srednjem veku se je kopanje soli nadaljevalo. Hallstatt pa je bil enako težko dostopen, kot pred stoletji. Dolgo je bill dostopen le po ozki trgovski poti in po vodni poti - z ladjami po jezerih.
Razcvet Hallstatta seveda ni naključen. Ob senčnem jezeru, severno od mogočnega gorovja Dachsteina, ni bilo plodne zemlje, ki bi omogočala preživetje množice ljudi. Bila pa so bogata najdišča kamene soli in v gorah tudi najdišča rudnin. Bilo je v drugi polovici 19. st., ko je J. G. Ramsauer v Hallstattu našel veliko prazgodovinsko grobišče. On in kasnejši raziskovalci so odkopali in dokumentirali več kot 1000 grobov z ostalinami in grobnimi dodatki okrog 2000 ljudi starejše železne dobe. Kraj je bil že v tistem času zelo razvit zaradi napredne tehnologije pridobivanja soli. Po letu 500 p.n.š. je hallstattska kultura naglo nazadovala, sol pa so začeli kopati tudi na več drugih mestih. Šele v srednjem veku se je kopanje soli nadaljevalo. Hallstatt pa je bil enako težko dostopen, kot pred stoletji. Dolgo je bill dostopen le po ozki trgovski poti in po vodni poti - z ladjami po jezerih.
Glavni trg
Poleg slikovitosti samega mesta in njegove srednjeveške podobe, nas bo ob obisku najbolj navdušilo ogledovanje umetnostno-zgodovinskih dragocenosti mesta. Še veliko več možnosti pa je seveda v širši okolici. Ogled rudnikov soli je menda prvovrstna atrakcija, na njem boste izvedeli vse o tehnologiji in bivanjskih navadah rudarjev. Kamnine, bogate s soljo, so raztapljali v vodi in jih po kilometrih cevi vodili v nadaljnjo predelavo. Sistem rudniških jaškov gre silno globoko v zemljo.
Poleg slikovitosti samega mesta in njegove srednjeveške podobe, nas bo ob obisku najbolj navdušilo ogledovanje umetnostno-zgodovinskih dragocenosti mesta. Še veliko več možnosti pa je seveda v širši okolici. Ogled rudnikov soli je menda prvovrstna atrakcija, na njem boste izvedeli vse o tehnologiji in bivanjskih navadah rudarjev. Kamnine, bogate s soljo, so raztapljali v vodi in jih po kilometrih cevi vodili v nadaljnjo predelavo. Sistem rudniških jaškov gre silno globoko v zemljo.
Druga možnost so izleti v območje Dachsteina, pa tudi na druge, nižje hribe v okolici. Dachstein je nekakšna sveta gora Štajercev, tako tistih, ki živijo pod njegovimi silnimi južnimi ostenji, kot tistih pod senčnimi severnimi pobočji, ki padajo proti Hallstattu. Tik pod vrhom je planota z ledenikom, tja pripeljejo žičnice, smuča se skozi vse leto. Izjemne so tudi kraške jame v dachsteinskem apnencu. Nekatere imajo bogato kapniško okrasje, druge pa zaledenele slapove in podobne atrakcije.
Druga možnost so izleti v območje Dachsteina, pa tudi na druge, nižje hribe v okolici. Dachstein je nekakšna sveta gora Štajercev, tako tistih, ki živijo pod njegovimi silnimi južnimi ostenji, kot tistih pod senčnimi severnimi pobočji, ki padajo proti Hallstattu. Tik pod vrhom je planota z ledenikom, tja pripeljejo žičnice, smuča se skozi vse leto. Izjemne so tudi kraške jame v dachsteinskem apnencu. Nekatere imajo bogato kapniško okrasje, druge pa zaledenele slapove in podobne atrakcije.
Halstattsko pokopališče - za vse rodove je prostora premalo
Ozka ulica
^ Srednjeveške podobe -->
Parkirišče: 47.554940, 13.644800
Parkirišče: 47.554940, 13.644800