Zemeljske piramide

Zemeljske piramide so naravni pojav, ki name vedno naredi velik vtis. Prav neverjetno je, kako lahko nemogoče vitki in krhki stolpi vztrajajo stoletja, upirajoč se eroziji in potresom.

Ta zanimivi geološki pojav ima več imen. V angleško govorečem svetu se uporablja izraz "hoodoo", v francoščini "demoiselle coiffée" in tako naprej. Najlepše so v Združenih državah Amerike, v Kapadokiji (Turčija) in še kje. V Evropi niso prav pogoste, zelo redke pa tudi ne. Najdemo jih zlasti v Alpah in na Balkanu.

Na zgornjem zemljevidu je nekaj krajev v Vzhodnih Alpah, ki sva jih obiskala (rdeče) in jih s slikami predstavljam v nadaljevanju. Najbolj znane in nemara najlepše piramide so pri kraju Ritten/Renon pri Bolzanu, blizu Brunica je lepa skupina pri kraju Platten, blizu Trenta pri kraju Segonzano, ob jezeru Iseo pa pri kraju Cislano.

Izjemno lepa skupina pri Segonzanu

Piramide pri Plattnu nastajajo takorekoč pred našimi očmi

Vse vrste piramid imajo dve vrsti kamnine. Spodaj je mehka, za erozijo neodporna kamnina, kot je peščenjak, konglomerat in podobne vrste morenskega gradiva (drugod tudi vulkanski tuf itd.). Zaradi različnih starosti se njihova struktura lahko precej razlikuje, a vsem je značilno, da jih, ko pridejo na zemeljsko površje, erozijske sile kaj hitro začnejo razjedati. Če pa se na takem površju znajdejo tudi skalni bloki iz bolj čvrstih kamnin, na primer iz porfirja, granita, gnajsa in podobnih, ti ščitijo mehke kamnine pod njimi. Meteorne vode izpirajo okolico, steber in klobuk pa ostajata v popolnem ravnovesju in stolp postaja vedno višji. Seveda pa nič na tem svetu ni večno. Ko klobuk enkrat le pade dol, stolp kar hitro izgine (hitro po geoloških merilih, seveda).

Veliki stolp pri Cislanu je visok več kot 30 m, okrog njega pa je več izredno vitkih piramid.

Pri kraju Ritten/Renon je pravi gozd rdeče obarvanih zemeljskih piramid

Kadar boste kje v bližini, obisk teh čudovitih krajev toplo priporočam. Vse štiri opisane skupine so lahko dostopne. Skoznje so urejene turistične poti, vendar med same stolpe zaradi varnosti obiskovalcev in zaščite naravnih znamenitosti ni dovoljeno iti. Za obisk posamezne skupine bomo potrebovali od dobre ure do slabih treh ur.

Še dva prizora iz skupine Segonzano

Nam nekoliko bolj oddaljene so zemeljske piramide Ciciu del Villar, v Zahodnih Alpah. Te so bolj čokato prijazne, nekatere pa tudi kar visoke. Pobočja, kjer se nahajajo, niso posebno strma, celoten park je lahko dostopen in tudi med stolpi se po mili volji lahko sprehajamo. Tudi Ciciu del Villar imajo "klobuke", ki so iz zelo čvrste, za erozijo zelo odporne kamnine (gnajs). "Noge" naših lutk pa so iz precej mehkejšega peščenjaka.

Ciciu del Villar

Končno pa naj opišem še zadnjo skupino. Ta je nam najbližja, v Karnijskih Alpah, vendar Campanili del Lander nimajo "klobukov". Velikansko pobočje je že 10 000 let podvrženo eroziji, zelo visoki, mogočni stolpi rastejo tako rekoč pred našimi očmi. A ogledamo si jih lahko le od daleč.

Campanili del Lander