St-Malo
7
7
Nekoč najbogatejše pristaniško mesto Bretanije. Celoten stari del mesta je še vedno za mogočnim obzidjem. Obhod po obzidju je najlepši del sprehoda, s kolesom pa ogled lahko razširimo še na čudovito okolico.
Nekoč najbogatejše pristaniško mesto Bretanije. Celoten stari del mesta je še vedno za mogočnim obzidjem. Obhod po obzidju je najlepši del sprehoda, s kolesom pa ogled lahko razširimo še na čudovito okolico.
Opis in zgodovina
Opis in zgodovina
Mesto naj bi ustanovili že Galci v 1. st. p.n.š. Cvetelo je pod Rimljani, ob koncu 4. st. je na kraju stala pomembna utrdba. Ko se je v 5. in 6. st. Bretanija odcepila od imperija, se je iz Anglije v mesto priselilo veliko število keltskih Britov. Poslej je St-Malo stalno ubiral poti samostojnosti in če se je le dalo, ni pripadal ne Bretaniji, ne Franciji, ne Angliji. V njem so se zbirali lastniki ladij, ki so kot zasebniki imeli pravice pleniti po svetovnih morjih. Pojma "corsair" in "privateer" se prav dosti ne razlikujeta od pojma "pirat". V mestu so se stekali zakladi z vsega sveta in v času največje moči so St-Maloju prehod po Angleškem kanalu morale plačevati celo angleške ladje. Številni svetovni raziskovalci so bili iz St-Maloja. Leta 1758 so Angleži mesto neuspešno poskušali osvojiti. Med zavezniško ofenzivo v II. svetovni vojni pa je bilo mesto v obstreljevanju Američanov in Britancev skoraj povsem porušeno (zavezniki so napačno ocenili moč nacistične posadke v St-Maloju). Obnovljeno je bilo šele v letih 1948-60.
Mesto naj bi ustanovili že Galci v 1. st. p.n.š. Cvetelo je pod Rimljani, ob koncu 4. st. je na kraju stala pomembna utrdba. Ko se je v 5. in 6. st. Bretanija odcepila od imperija, se je iz Anglije v mesto priselilo veliko število keltskih Britov. Poslej je St-Malo stalno ubiral poti samostojnosti in če se je le dalo, ni pripadal ne Bretaniji, ne Franciji, ne Angliji. V njem so se zbirali lastniki ladij, ki so kot zasebniki imeli pravice pleniti po svetovnih morjih. Pojma "corsair" in "privateer" se prav dosti ne razlikujeta od pojma "pirat". V mestu so se stekali zakladi z vsega sveta in v času največje moči so St-Maloju prehod po Angleškem kanalu morale plačevati celo angleške ladje. Številni svetovni raziskovalci so bili iz St-Maloja. Leta 1758 so Angleži mesto neuspešno poskušali osvojiti. Med zavezniško ofenzivo v II. svetovni vojni pa je bilo mesto v obstreljevanju Američanov in Britancev skoraj povsem porušeno (zavezniki so napačno ocenili moč nacistične posadke v St-Maloju). Obnovljeno je bilo šele v letih 1948-60.
Po obzidju
Grad grofice Anne
Ogled
Ogled
Mesto si lahko preprosto ogledamo tako, da parkiramo na enem od velikih parkirišč južno ali vzhodno od mesta, nato pa stari del St-Maloja najprej obhodimo po obzidju in nazadnje še prekrižarimo po notranjosti. Lahko pa tukaj priporočim redek privilegij, da parkirate kje dlje zunaj in v mesto pripeljete s kolesi. Po razmeroma ozkih ulicah starega dela mesta s kolesi ne bo šlo najudobneje (po obzidju pa seveda sploh ne), a dodatna kolesarska mobilnost vam omogoča, da si ogledate še okolico.
Mesto si lahko preprosto ogledamo tako, da parkiramo na enem od velikih parkirišč južno ali vzhodno od mesta, nato pa stari del St-Maloja najprej obhodimo po obzidju in nazadnje še prekrižarimo po notranjosti. Lahko pa tukaj priporočim redek privilegij, da parkirate kje dlje zunaj in v mesto pripeljete s kolesi. Po razmeroma ozkih ulicah starega dela mesta s kolesi ne bo šlo najudobneje (po obzidju pa seveda sploh ne), a dodatna kolesarska mobilnost vam omogoča, da si ogledate še okolico.
Prihod od severovzhoda
S kolesom po mivki k Fort National
Severovzhodno od starega dela mesta se vlečejo dolge plaže iz mivke. Ob njih sva midva prikolesarila v mesto. Še pred mestom sva kar čez mivko (deloma po plitvem morju) peljala še do trdnjave Fort National. Na južni strani St-Maloja pa so vhodi v veliko notranje pristanišče. Peljala sva čez vse tiste mostove in okrog velike marine na sosednji polotok (na južni strani je slikovit grad) in do konca pomola proti severu (proti St-Maloju). Z juga je pogled na mesto še posebno lep, nemara bi se bilo vredno povzpeti še na bližnji grič nad marino.
Severovzhodno od starega dela mesta se vlečejo dolge plaže iz mivke. Ob njih sva midva prikolesarila v mesto. Še pred mestom sva kar čez mivko (deloma po plitvem morju) peljala še do trdnjave Fort National. Na južni strani St-Maloja pa so vhodi v veliko notranje pristanišče. Peljala sva čez vse tiste mostove in okrog velike marine na sosednji polotok (na južni strani je slikovit grad) in do konca pomola proti severu (proti St-Maloju). Z juga je pogled na mesto še posebno lep, nemara bi se bilo vredno povzpeti še na bližnji grič nad marino.
Pogled z obzidja na morje in otoke pred mestom
Corniche d'Aleth
Tipična hiša v St-Maloju
Parkirišče: 48.645422, -2.023477
Parkirišče: 48.645422, -2.023477