Bus del Buson

6

Lepa, mogočna soteska z zanimivo geološko in antropološko zgodovino. Po dolini je mogoče narediti tudi več daljših pohodnih tur.

Predgorje Dolomitov v kolenu Piave, torej južno od Belluna tvorijo dokaj blagi hribi, pokrajina pa vseeno skriva nekaj lepih presenečenj. Kanjon Brent de l'Art je opisan drugje, tukaj pa si oglejmo suhi, fosilni kanjon Bus del Buson.

Opis soteske in njen nastanek

Na južni strani mogočne Schiare se nahaja suhi, »fosilni« kanjon, ki je nad sedanjo strugo potoka Ardo vrezan v plastovite kamnine, ki jih geologi imenujejo biancone. Tudi te so iz obdobja krede in so stare približno sto milijonov let. Sotesko so izoblikovale vode v zadnjih ledenih dobah, domnevajo, da je bilo takrat celotno območje pod ledenikom. Kasneje je zemeljski podor potoku Ardo zaprl pot, tako si jo je bil prisiljen najti dobrih 100 m vzhodneje, kjer še danes dolbe globoko sotesko. Bus del Buson je torej soteska, ki jo je njen stvarnik »zapustil«.

Skozi Bus del Buson se lahko prav udobno sprehodimo. Pot je povsem lahka (primerna tudi za otroke) in čeprav gre za turistično znamenitost, v soteski običajno ni veliko ljudi, tako da se lahko naužijete popolne, »oglušujoče« tišine, ki v njej vlada. Videti pa je, da si domačini prizadevajo kraj tudi promovirati. Zato v soteski občasno organizirajo glasbene dogodke.

To je lahko zanimiva izkušnja, a takrat je tišina kraja izgubljena. Najboljši čas za obisk je sredi dneva, ko v kanjon prihaja vsaj malo svetlobe.

Dostop

Čeprav je v dolini potoka Ardo dovolj zanimivih krajev, da naredimo tudi daljšo pohodno turo, do Bus del Busona najhitreje pridemo od Case Bortot. Iz Belluna peljemo proti severu v vas Bolzano, nato naprej skozi vasico Gioz in v dolino potoka Ardo do končnega parkirišča. To je tudi južno izhodišče za ture v Schiari – začetek poti h koči VII Alpini. Od tam skoraj vodoravno nadaljujemo po široki, označeni poti 10 minut, do prvega odcepa desno dol v dolino. Pot je kar strma, ni pa zahtevna. Vendar je priporočljivo narediti krožno turo skozi Bus del Buson. V tem primeru ne pojdite dol na prvem odcepu, pač pa na drugem, nekaj sto metrov naprej. Ta pot je še lažja, široka in dobro nadelana. Pripelje prav do ustja kanjona. Nato se udobno sprehodite skozenj, izstopite na drugi strani in se po strmi poti povzpnite kakih 100 m nazaj gor na prvi razcep.

Blizu južnega izhoda iz soteske, kraj se imenuje Col de Buson, so arheologi odkrili številne ostanke naselja, ki je živelo od neolitika naprej (med drugim okrog 20.000 konic puščic). Ljudje so tam živeli že 4.500 let pred našim štetjem, še več najdb pa je iz bakrene dobe. Naselje je imelo obrambno vlogo (nadzor nad dolino), med najdbami pa so tudi kultni predmeti. Poleg doma narejenih izdelkov najdbe kažejo tudi na trgovske povezave tedanjih ljudi z zelo oddaljenimi kraji – s Karpatsko-Podonavsko regijo in predvsem z ljudmi, ki so tedaj živeli v koliščarskih naseljih na Ljubljanskem barju. Najmlajše najdbe pa so keramika iz bronaste dobe.

Legenda o Pont de la Mortis

Menda so stari ljudje imenovali »Mortis« sotesko, ki jo je vrezal potok Ardo, na mističnem kraju, kjer so živeli »hudiči«, to je, duše ljudi, ki so zagrešili kazniva dejanja ali ki so umrli nasilne smrti. Pod mostom so se ti zlobci igrali in zaradi njihovih vročih teles je voda potoka Ardo izhlapevala in tvorila gosto meglico...

Parkirišče: 46.182608, 12.195153