Črni Kal

5

Območje Črnega Kala je prav zanimivo za izlet. Nad vasjo z nagnjenim zvonikom so znameniti geološki prelomi, kjer v stenah kar mrgoli plezalcev, več je lepih pohodnih poti, za obisk pa je tudi urejena razvalina gradu z imenitnim razgledom.

Na poti h gradu

Zgodba o Črnem Kalu

Istrski polotok tvori manjša geološka plošča, ki se pomika proti severovzhodu in hkrati suče v nasprotni smeri urinega kazalca. Pri tem se podriva pod Dinarsko ploščo. Med Trstom in Reko tako vidimo več vzporednih prelomnic, ob njih padajo nekaj deset metrov visoke, domala navpične stene, ki so pri plezalcih tako priljubljene. Take so tudi stene Kraškega roba nad Črnim Kalom. Čeznje se prebije železniška proga, ki se nato v dolgem ovinku spusti proti Kopru. Pod stenami pa so že plasti fliša, ki pomenijo na eni strani rodovitno zemljo, v dnu doline, pri Rižani, pa se tudi zberejo meteorne vode in privrejo na dan kot slikovit, močan vodni vir.

Grad San Sergio nad vasjo je v 11. st. zgradil grof Ulrik in je bil del obrambnega sistema, ki se vleče od Socerba, preko Črnega Kala do stolpa nad Podpečjo. Danes je za silo obnovljen kot razgledna turistična točka.

Sicer pa so v bližini našli dokaze, da so bili ti kraji poseljeni že v starejši kameni dobi. V kamnolomu je bila najdena sekira, tam blizu je bilo tudi gradišče. Tudi v jami nad vasjo je bilo najdeno bodalo, nekaj prazgodovinske lončevine, nekaj pa je bilo tudi najdb iz antike. Zanimiva pa je tudi sama vas. Zaradi nestabilnega terena je zvonik nagnjen za en meter. Kraj ima bogato kamnoseško tradicijo, zato je na več starih hišah mogoče opaziti lepo izklesane kamnite detajle. Benkova hiša izvira celo iz leta 1489.

Ogled krajev

Izlet, na katerem obiščemo več znamenitosti, sicer lahko začnemo spodaj nad vasjo, lahko pa na parkirišču med kamnolomom in gradom. S ceste, ki gre od stare magistralne ceste proti Črnotičam, se odcepimo proti jugu in mimo kamnoloma peljemo do konca.

S parkirišča je po robu do gradu le kakih 10 minut hoje. Vzpon ni zahteven, le otroci, če so z nami, naj ne bi preveč razigrano zahajali na rob. Okolica gradu je zelo slikovita. V stenah in stolpih navadno lahko opazujemo plezalce, čez mostiček pa gremo tudi na grad, s katerega je zelo lep razgled.

Nadaljujemo lahko kar po robu proti jugovzhodu. Pot zahteva nekaj previdnosti, ko smo dovolj daleč, začnemo oprezati po prehodu na železniško progo (?) Proti jugu čez stene se najbrž ne da priti.

Druga varianta izleta pa je iznad vasi in pod stene. Ob vznožju gre vseskozi markirana pot, nanjo pa prihajajo s kolovozov dostopne poti, po katerih pod stene prihajajo plezalci. Če greš proti jugovzhodu do konca, prideš so lepe, več kot 30 m dolge jame, potem pa se steza strmo dvigne k useku železnice. Če jo prečkamo, lahko pohod nadaljujemo, lahko pa se čez planotast svet vrnemo do gradu, naprej do parkirišča pri kamnolomu in po kolovozu nazaj v vas, kjer si ogledamo še Benkovo hišo, stare ulice in zvonik.

Plezališče, odsek pri jami in pogled iz notranjosti jame

Zaklad roparskih vitezov

Grad na pečini je bil silno star. Gospodje z gradu so bili s podložniki dokaj mili, saj so od njih zahtevali le obveznosti, zapisane v urbarjih. Trdnjava je bila dobro zavarovana, varovale so jo navpične, kot zrcalo gladke stene. Grad je bil dostopen le čez dvižni most nad štiri metre širokem in vsaj trideset metrov globokim prepadom. Črnokalski vitezi so bili tudi roparji. Prav zato so skrbno nadzorovali vso bližnjo in daljno okolico, da ne bi prezrli bogatih trgovcev.

Nekoč je neki kmet tovoril na hrbtu veliko balo sena, da bi ga prodal v Trst. Tedaj so namreč tukajšnji kmetje pogosto zahajali v Trst, da bi tam kaj prodali. Nenadoma se je ob kmetu ustavila lepa kočija in nekaj bogato oblečenih ljudi je stopilo k njemu ter mu ukazali: »Pojdi domov, prinesi kramp in lopato, pa hitro se vrni!« Kmet je ubogal in se hitro vrnil z orodjem. Peljali so ga k neki votlini, pod steno blizu kamnoloma, kjer vre na dan bistri studenec. Kmet je kopal in kopal, da mu je pot kar lil z obraza. Nenadoma pa je zadel ob nekaj trdega; pod lopato je bil zaboj, bolj sod. Odprl ga je; notri je bilo polno zlatega denarja in nakita. Tujci so bili darežljivi; tako bogato so ga nagradili, da mu ni bilo več treba nositi sena v Trst in živel je v izobilju do konca svojih dni. K tej pečini so potem zahajali mnogi ljudje in iskali, če je ostalo še kaj od zaklada, ki so ga skrili črnokalski vitezi. Prihajali pa so tudi zaradi čiste vode, ki jo je dajal tamkajšnji izvir, saj je v korita v vasi, mnogokrat pritekla skoraj črna voda; zato so tudi svoj kraj imenovali Črni kal.

Parkirišči:
> Pri kamnolomu: 45.553557, 13.879595
> Nad vasjo: 45.54988374772439, 13.880954914909745