Cirque de Moureze
7
7
Zelo lep naravni rezervat, po katerem je mogoče narediti več zanimivih pohodnih tur. Vsekakor zelo lep del narave, ker je poseljen že od prazgodovine, pa tudi zanimiv z arheološkega in zgodovinskega vidika.
Zelo lep naravni rezervat, po katerem je mogoče narediti več zanimivih pohodnih tur. Vsekakor zelo lep del narave, ker je poseljen že od prazgodovine, pa tudi zanimiv z arheološkega in zgodovinskega vidika.
Opis območja
Opis območja
Gore tega območja že pripadajo Centralnemu masivu Francije, sicer pa je območje še vedno zelo blizu Montpellierja in sredozemske obale. Dolino (cirque) obdajajo stene in stolpi iz apnenca in dolomita, severno nad njo pa se dviguje Montagne de Liausson, 535 m, ki je navsezadnje lahko glavni cilj našega poldnevnega izleta. Z vrha je namreč zelo lep pogled proti severu, na čisto drugačno pokrajino okrog jezera Salagou.
Gore tega območja že pripadajo Centralnemu masivu Francije, sicer pa je območje še vedno zelo blizu Montpellierja in sredozemske obale. Dolino (cirque) obdajajo stene in stolpi iz apnenca in dolomita, severno nad njo pa se dviguje Montagne de Liausson, 535 m, ki je navsezadnje lahko glavni cilj našega poldnevnega izleta. Z vrha je namreč zelo lep pogled proti severu, na čisto drugačno pokrajino okrog jezera Salagou.
Cirque de Mourèze je sončna, plitva dolina, naseljena že od prazgodovine. Zanjo so značilni skalni labirinti (služili so tudi za skrivanje in obrambo) ter dolomitni stolpi vseh mogočih oblik. Povsod je videti delo erozije, k nebu štrlijo skalne tvorbe iz bolj čvrste skale, številne imajo značilna imena, kot na primer: le Sphinx, Les Fées, le Lion dressé, le Cèpe, Quasimodo, la Tortue, le Singe, les Amoureux, le Scorpion, le Bison, La Sirène, le Sourcier in tako naprej.
Cirque de Mourèze je sončna, plitva dolina, naseljena že od prazgodovine. Zanjo so značilni skalni labirinti (služili so tudi za skrivanje in obrambo) ter dolomitni stolpi vseh mogočih oblik. Povsod je videti delo erozije, k nebu štrlijo skalne tvorbe iz bolj čvrste skale, številne imajo značilna imena, kot na primer: le Sphinx, Les Fées, le Lion dressé, le Cèpe, Quasimodo, la Tortue, le Singe, les Amoureux, le Scorpion, le Bison, La Sirène, le Sourcier in tako naprej.
Ogled
Ogled
Izhodišče za pohodno turo je vas Mourèze, 225 m, parkirišče (2 EUR, 2014) je malo vzhodno od vasi. Poti so označene z različnimi barvami in jih je mogoče poljubno kombinirati. Rumena pot pride na Montagne de Liausson s severa, modra, zelena in rdeča pa z juga, iz vasi Mourèze. Pa pojdimo po krožni modri poti! Iz vasi gremo najprej proti severu in severovzhodu v osrčje skalnih stolpov. V zgornjem delu kotline (po 15-20 min hoje) pot zavije proti vzhodu in vodoravno prečka pobočja Montagne de Liausson almost horizontally (Chemin des Charbonniers). Po 15-20 min se spet razcepi. Naša modra pot (pa tudi zelena) gre strmo levo gor proti glavnemu grebenu. Z nekaj zavoji dobimo precej višine, blizu grebena se nam z desne že pridruži rumena pot, ki je prišla gor z druge strani. Sedaj gremo samo še proti zahodu na vrh. Z vrha sestopimo naprej proti zahodu. Kmalu gremo mimo pass the ruševin puščavniškega bivališča Sv. Jeana d'Aureillana (iz 13. st.), nato pa naprej dol na Col de Portes, 381 m, kjer se obrnemo levo in se po plitvi dolini spustimo proti jugozahodu. V grapi Ruisseau se pot spet cepi. Gremo po krajši levi poti, najprej vodoravno oziroma celo malo gor. Hodimo pod slikovitimi stolpi (Castelduc in les Orgues), nato pa se pot kar hitro spusti dol v vas. Skupaj je 2 h 30 min do 3 h lahke hoje - samo na nekaj mestih je pot bolj strma.
Izhodišče za pohodno turo je vas Mourèze, 225 m, parkirišče (2 EUR, 2014) je malo vzhodno od vasi. Poti so označene z različnimi barvami in jih je mogoče poljubno kombinirati. Rumena pot pride na Montagne de Liausson s severa, modra, zelena in rdeča pa z juga, iz vasi Mourèze. Pa pojdimo po krožni modri poti! Iz vasi gremo najprej proti severu in severovzhodu v osrčje skalnih stolpov. V zgornjem delu kotline (po 15-20 min hoje) pot zavije proti vzhodu in vodoravno prečka pobočja Montagne de Liausson almost horizontally (Chemin des Charbonniers). Po 15-20 min se spet razcepi. Naša modra pot (pa tudi zelena) gre strmo levo gor proti glavnemu grebenu. Z nekaj zavoji dobimo precej višine, blizu grebena se nam z desne že pridruži rumena pot, ki je prišla gor z druge strani. Sedaj gremo samo še proti zahodu na vrh. Z vrha sestopimo naprej proti zahodu. Kmalu gremo mimo pass the ruševin puščavniškega bivališča Sv. Jeana d'Aureillana (iz 13. st.), nato pa naprej dol na Col de Portes, 381 m, kjer se obrnemo levo in se po plitvi dolini spustimo proti jugozahodu. V grapi Ruisseau se pot spet cepi. Gremo po krajši levi poti, najprej vodoravno oziroma celo malo gor. Hodimo pod slikovitimi stolpi (Castelduc in les Orgues), nato pa se pot kar hitro spusti dol v vas. Skupaj je 2 h 30 min do 3 h lahke hoje - samo na nekaj mestih je pot bolj strma.
Parkirišče: 43.617151, 3.361110
Parkirišče: 43.617151, 3.361110