Dubrovnik

9

Dubrovnik je eno najlepših mest sredozemlja in ena najuglednejših turističnih destinacij. Relativna neodvisnost Dubrovniške republike v času renesanse je mestu prinesla razcvet in mestu dala današnji kulturno zgodovinski pečat.

Od kod Dubrovniku slava in lepota?

Izvor mesta naj bi bil v mestecu Ragusa, ki naj bi ga v zgodnjem srednjem veku ustanovili prebežniki iz grškega Epidauruma (Ragusa Vecchia). Po padcu kraljestva Ostrogotov je mesto z romaniziranim prebivalstvom prišlo pod zaščito Bizanca. Sledila je vladavina Benečanov, ki so po uničujočem požaru leta 1296 mestno povsem prenovili. Leta 1358 pa je Dubrovnik postal vazalna država Ogrskega kraljestva z veliko stopnjo samostojnosti.

Do leta 1808 je bila Dubrovniška republika svobodna država (od leta 1383 pod Otomanskim imperijem), ki je s spretno diplomacijo krmarila med evropskimi velesilami. Povezala se je tudi z Ancono, preko katere je šla (mimo Benetk) iz vzhoda pomembna trgovska pot v Evropo. Država je uvedla tudi številne napredne institucije, ki so zagotavljale sedaj pretežno italijanskemu in hrvaškemu prebivalstvu blaginjo. Bila pa je tudi pomembna pomorska sila, ladje opod njeno zastavo z napisom "Libertas" so plule po vsem svetu. Od leta 1667, ko je mesto močno prizadejal rušilni potres pa je moč države kljub kar uspešni obnovi postopno slabela. Končno so mesto osvojile Napoleonove čete, kasneje pa je postalo del Avsro-Ogrske monarhije z znano nadaljnjo zgodovino. Omeniti velja še srbsko obleganje in uničevanje mesta v vojni po razpadu Jugoslavije.

Znamenitosti in ogled mesta

Žal je potres leta 1667 preživelo le malo imenitnih renesančnih palač Dubrovniške republike. Te so sedaj lepo obnovljene Sponza palača, Rektorska palača). V mestu sta znana frančiškanski in dominikanski samostan s cerkvijo in oba z bogatima srednjeveškima knjižnicama. Sicer pa je najbolj znana cerkev sv. Vlaha (St. Blaise) iz 18. st.

Mesto se preskrbuje z vodo iz bližnjega izvira reke Omble, lep je vodnjak im,enovan po graditelju vodovoda Onofriu. V mestu so na prostem na ogled še številne druge zgradbe in kipi, v muzejih in razstaviščnih prostorih pa druga umetniška dela.

Posebnost mesta je njegovo skoraj 2 km dolgo, močno obzidje, po katerem mesto obide vsako leto 1,2 milijona turistov. Na celinski strani je seveda precej debelejše (do 6 m), kot na morski. Varujejo ga številni bastioni, stolpi in stolpiči.

Prizori z obzidja

Vse našteto daje smer ogledu mesta. Ko se pred mestom usidra velika turistična križarka, čolni brez predaha vozijo v mesto turiste, saj je potrebna kar dobra logistika, da jih v omejenem času spravijo tja in nazaj nekaj tisoč. Potem gredo večinoma po obzidju okrog mesta, obvezno tudi po Stradunu, glavni ulici mesta, nato pa hitijo še po raznih trgih, stranskih ulicah in galerijah. Midva sva v stari hiši nad pristaniščem prespala in dober dan in pol je bilo ravno prav časa za ogled mesta.

Pristanišče

Onofrijev vodnjak

Na koncu omenimo še izjemno lepe poglede na Dubrovnik z višav vzhodno nad mestom.


Parkirišče: 45.085031, 13.635660