Castello di Ragogna
5
5
Zanimivo je celotno območje: gora Ragogna, ki se dviguje nad Tilmentom, stari grad na griču, na katerem je bilo že v antiki utrjeno pribežališče ter domala prav tako stara cerkvica Sv. Petra.
Zanimivo je celotno območje: gora Ragogna, ki se dviguje nad Tilmentom, stari grad na griču, na katerem je bilo že v antiki utrjeno pribežališče ter domala prav tako stara cerkvica Sv. Petra.
Ozemlje, kjer se iz visokih gora (na zahodu Karnijskih in na vzhodu Julijskih Alp) izvije mogočni Tilment, ima neko posebno energijo. Svojstvene so že njegove geološke značilnosti, velika reka plete svoje srebrne kite proti Jadranskemu morju, ker so od vseh strani proti ustju pri današnji Gemoni vodile pomembne poti, je na tistih sončnih gričih vse polno starih, slikovitih vasi in utrdb iz vseh mogočih obdobij zgodovine. Eden takih krajev je tudi grič, na katerem stoji grad Ragogna.
Ozemlje, kjer se iz visokih gora (na zahodu Karnijskih in na vzhodu Julijskih Alp) izvije mogočni Tilment, ima neko posebno energijo. Svojstvene so že njegove geološke značilnosti, velika reka plete svoje srebrne kite proti Jadranskemu morju, ker so od vseh strani proti ustju pri današnji Gemoni vodile pomembne poti, je na tistih sončnih gričih vse polno starih, slikovitih vasi in utrdb iz vseh mogočih obdobij zgodovine. Eden takih krajev je tudi grič, na katerem stoji grad Ragogna.
Gora Ragogna, 512 m
Gora Ragogna, 512 m
Pred ravnino se Tilment še zadnjič ovije okrog gore, ki ima kar strma severna in nekoliko bolj blaga južna pobočja. Po grebenu gre cesta (najbrž vojaška), z nje je mogoče obiskati nekaj zelo razglednih mest. Zaradi strateške pomembnosti je v letih 1908-12 Italija na gori zgradila močan obrambni sistem, ki je svojo vlogo odigral v 1. svetovni vojni v bitki pri Ragogni. Po prodoru pri Kobaridu so tam Italijani uspeli zadrževati nasprotnike toliko časa, da so lahko vzpostavili obrambo na reki Piavi.
Pred ravnino se Tilment še zadnjič ovije okrog gore, ki ima kar strma severna in nekoliko bolj blaga južna pobočja. Po grebenu gre cesta (najbrž vojaška), z nje je mogoče obiskati nekaj zelo razglednih mest. Zaradi strateške pomembnosti je v letih 1908-12 Italija na gori zgradila močan obrambni sistem, ki je svojo vlogo odigral v 1. svetovni vojni v bitki pri Ragogni. Po prodoru pri Kobaridu so tam Italijani uspeli zadrževati nasprotnike toliko časa, da so lahko vzpostavili obrambo na reki Piavi.
Pogled z grebena Ragogne navzgor po Tilmentu
Grad Ragogna
Grad Ragogna
Na gričih na južni strani gore, nad jezerom Ragogna, so našli sledi poselitve že iz časa srednjega neolitika. Na skalnati vzpetini pa je utrdba stala že v antiki. Castrum Reuniae je obvladoval pomembno cesto iz Ogleja v Norik, kasneje pa branil ozemlje rimskega imperija pred vdori barbarskih plemen. V dobi Langobardov je utrdba branila ozemlje pred Avari, za grad pa je znano, da je na vzpetini stal že v 12. stoletju.
Na gričih na južni strani gore, nad jezerom Ragogna, so našli sledi poselitve že iz časa srednjega neolitika. Na skalnati vzpetini pa je utrdba stala že v antiki. Castrum Reuniae je obvladoval pomembno cesto iz Ogleja v Norik, kasneje pa branil ozemlje rimskega imperija pred vdori barbarskih plemen. V dobi Langobardov je utrdba branila ozemlje pred Avari, za grad pa je znano, da je na vzpetini stal že v 12. stoletju.
Kot pri številnih drugih gradovih, so se tudi lastniki Ragogne menjavali. V 15. stoletju je padel pod oblast Benečanov, v letih 1511 in 1560 pa sta ga povsem uničila potresa. Življenje v gradu je bilo zaradi vojaških interesov obnovljeno šele proti koncu 19. stoletja, grad pa obnavljajo še sedaj. Ob najinem obisku sva si lahko ogledala le zunanjost gradu in dvorišče, vhod v palacij pa je bil zaprt.
Kot pri številnih drugih gradovih, so se tudi lastniki Ragogne menjavali. V 15. stoletju je padel pod oblast Benečanov, v letih 1511 in 1560 pa sta ga povsem uničila potresa. Življenje v gradu je bilo zaradi vojaških interesov obnovljeno šele proti koncu 19. stoletja, grad pa obnavljajo še sedaj. Ob najinem obisku sva si lahko ogledala le zunanjost gradu in dvorišče, vhod v palacij pa je bil zaprt.
Pieve di San Pietro in Castello
Pieve di San Pietro in Castello
Cerkvica Sv. Petra je del grajskega kompleksa in stoji jugozahodno, malo pod gradom. Nekoč pomembno svetišče je sicer danes opuščeno, a v notranjosti cerkve lahko vidimo arheološke izkopanine v apsidi (iz 11. stoletja), pa tudi ciklus fresk iz 13. stoletja.
Cerkvica Sv. Petra je del grajskega kompleksa in stoji jugozahodno, malo pod gradom. Nekoč pomembno svetišče je sicer danes opuščeno, a v notranjosti cerkve lahko vidimo arheološke izkopanine v apsidi (iz 11. stoletja), pa tudi ciklus fresk iz 13. stoletja.
Parkirišče: 46.186987, 12.961474
Parkirišče: 46.186987, 12.961474